23. apr 2005 7:49
no, zdaj se še pa jaz pridružujem oziroma odpiram jutranje kofetanje.Doooooooooolgo že nisem kaj napisala, to pa zato, ker sem na šest tedenskem usposabljanju, kjer ni interneta, ampak verjemite, vsak petek, ko pridem domov, je poleg prečekiranih mailov to prva stran, ki jo odprem in pol rabim veliko časa, da preletim strani, ampak čez vikend mi rata.
no, kar se tiče diete, bi lahka rekla, da tam, kjer sem, so ustvarjeni pogoji le za ločevanje živil, nikakor pa ne, da bi si lahko namišljeval, kaj boš jedel. Torej, moji jedilniki zgledajo takole. Zjutraj obvezna kava, potem kako sadje, na predavanja ali pa usposabljanja obvezno vzamem zraven plastenko (e) vode in potem žlampam, kadar smo v učilnici, je kosilo ob pol enih in večerja ob petih, drugače pa je za cel dan suha malica - nas pridno pitajo pršutom, ki ga ne smem več videti, večerja pa je ob petih. Na kratko - stradam. Edina sreča je, da so solate božanske, res mešane, lahko jo vzameš, koliko hočeš in tako ponavadi s sodelavko neseva nazaj pladenj s petimi ali šestimi skodelicami od solate, da nobenemu ni nič jasno. Iz začetnih 61-62 kg, ki sem jih imela februarja, se zdaj sučem okoli 57-58, tu pa mi kile stojijo, ker se res ne morem natančno držati, res pa je, da pojem ogromno zelenjave.
Ravno včeraj sem bila v interšparu in bog pomagaj, še paradajza niso imeli, okrnjeno, da te kap, sem pa potem nekaj konzerv kupila. Imam veliko srečo, da moj sinek obožuje zelenjavo, sanje, repo, zelje, kar komu drugemu ne gre po grlu dol, ne mara pa mesa oziroma, kot sam pravi, jaz ga samo prežvečim, pol pa ven pljunem. Seveda to ne velja za klobase, ki jih z velikim veseljem je poleg kruha, namazanega z evrokremom, ali pa v mcdonaldsu pomfri namaka v sladoled...Moja mama pravi, da imamva jeklene želodce, kaj vse pojeva, ampak jaz ji ne morem dopovedati, da so te solate z mešano zelenjavo božanske, vsakič je drug okus....V glavnem, moje telo je postalo moj stražar, kadarkoli pojem kaj prepovedanega, oziroma mešam, mi je tako slabo in niti nočem več mešati.
No, to usposabljanje prinese za sabo tudi to, da sinka vidim le ob vikendih, ampak takrat se tako carta in to mi taaaaaaaakooooooooooooo zelo paše, da ne rabim nobenga deca okol sebe in sem taaaaaaakkkkooooooooo ponosna nanj, ker se razvija v pravega malega olikanega lepotca. Ko hodiva po ulici, pozdravlja ljudi z dober dan in jih spravlja v zadrego, ker niso navajeni od takih malih fačekov, da kaj takega izjavljajo, jaz pa se smejim. Zdajle čakam, da bo priletel iz sobe in se mi vsedel na kolena in seveda bo prvo, mami, kdaj greva na pecikel. Torej, marjetka cvetka, če ti je, pridi danes na jezero, lahko greva na kako kavico.
ne mi zamert, da sem se razpisala, res sem zasvojena s temle tu, ko pa pridem sredi maja nazaj, bom pa tudi jaz tule gor mal več.
brittney