6. apr 2005 13:25
Spet sem tukaj in ne bi si vzela časa za pisanje, če bi ne prebrala prispevka expertke.
Najprej, hvala ti za vse prijazne besede in nasvete, ki si nam jih namenila. Nič ne dvomim, da so vsi dobronamerni. Dovoli pa, da ti odgovorim in sicer na podlagi lastnih izkušenj. Ne bom trdila, da je večina pretežkih ljudi takšnih kot jaz, se pa najdejo tudi takšni.
Torej, rada jem. Družinsko in družabno življenje je bilo pri nas vedno zelo razgibano in v glavnem se je odvijalo ob dobro obloženi mizi. Do tu vse lepo in prav, zakaj bi se ne družili ob hrani? Vendar je potrebno to tudi pokuriti. Nekateri s tekom, drugi v fitnesu, tretji spet s sprehodi, rolerji in kolo, plavanje ali pa badbinton. Karkoli že. samo da je telo v gibanju. Nihče me ne bo prepričal, da je tek tista zapovedana disciplina, ki je zveličana in edina, ki pomaga pri hujšanju. Prerekanja strokovnjakov in zagovornikov teka na eni strani, ter tistih, ki se z njimi ne strinjajo (med njimi so tudi strokovnjaki), redno prebiram v vseh pisanih medijih. Veliko je bilo napisanega o tem: tek osvobaja, tek zasvoji, tek ohranja telo mlado, tek preveč obremenjuje sklepe ... in tega je res veliko. Moje mnenje je, da naj teče tisti, ki zmore in ki mu tek odgovarja. Meni recimo tek res ne diši, hitro se naveličam in vedno najdem kakšen vzrok, da ne bi tekla. Povsem drugače je z rolerji, kolesom, smučanjem, plesom, hojo v hribe in sprehodi. Ta "vadba" je tista, ki mi je všeč. Nič več ne dam na mnenja razno-raznih strokovnjakov; "strokovnjak za fitnes" me je namreč prepričeval, da j e to edina vadba, ki zajema vse mišične skupine; "strokovnjak za aerobiko" me je prepričeval, da je ta boljša, da ne naštevam vseh ostalih oblik športa in rekreacij, ki so danes na razpolago. Mene v glavnem v telovadnico ne dobiš, pa če je še bolj zdravo in kuri kalorije, pospešuje presnovo ali kaj drugega.
Druga stvar: občudujem te, da vstaneš ob 5.15 in greš na tek. Kapo dol punca :o). Vem, da je zjutraj tisti čas za vadbo, ki najbolj spodbuja telo za delo in s tem tudi kurjenje maščob. Poleti grem velikokrat zjutraj za kakšno uro na kolo, vendar včasih tudi kar obležim v postelji in potem mi je žal, da sem preležala tako lepo jutro. Ampak veš, to sem jaz. Včasih zelo zagnana, vačsih pa tako preklemano lena, da bi me tri sonca ne spravila iz postelje.
In zdaj naj preidem na sledeče ... zapisala si: "... da se naučite jesti tako, da boste lepo počasi shujšale ...". Oh ja, expert, če bi meni to ratalo bi bila najbolj srečna oseba na svetu. Ne vem, če si lahko predstavljaš kakšno breme je lahko apetit in pomanjkanje samodiscipline. Poleg tega, da mi je vse na svetu dobro (nisem izbirčna), si tudi kot nagrado kdaj rada privoščim kaj sladkega. In tudi to še ne bi bila takšna katastrofa, če bi se neko obdobje v življenju ne tolažila s hrano. Nekatere si polnijo praznino, druge se tolažijo, tretje se nagrajujejo, itd itd. Vidiš, sto ljudi - sto čudi, je tisti pregovor, ki je tukaj najbolj na mestu. Tudi sama vem, da je najlažje svoje izkušnje ponuditi drugemu. Vendar to nekako ne špila. Sama sem tako presneto "pametna" in to poskušam prenesti na svoje mladiče, pa pubertetnika nikakor nočeta sprejeti mojega pametovanja. Svojo pamet imata! Včasih celo rečeta, mami, saj si imela prav, ampak ... in drugič spet naredita po svoje. Vidiš, tudi ti nam želiš svetovati in gotovo so tvoji nagibi dobri, ampak ... Ne vem kako se nas bo tole kaj prijelo?! Naj povem zase: tvoje nasvete bi z veseljem upoštevala in se jih do konca življenja tudi držala, ampak očitno sem popolnoma drugačna kot ti. Kampanjski človek sem, ki se tri mesece striktno drži predpisanega in potem malo popusti. Štiri leta sem obdržala "sanjsko postavo" in potem me je nekaj vrglo iz tira in namesto, da bi šla na sprehod, tek ali pa k psihologu, sem se tolažila z dobrotami. In ni mi preostalo drugega kot, da se za določen čas podredim predpisom neke diete in poskušam izgubiti odvečno težo.
"Debeluhi" smo čudna bitja. Vse bi dali, da bi bili vitki in lepi ter, da bi se dobro počutili v svoji koži in si dvignili samozavest. Le jesti ne bi nehali!! Pa razumi to če moreš. Meni to nikoli ni bilo jasno in kakorkoli se poskušam prepričati, da je edina omejitev, na poti do permanentnega uspeha, hrana, mi nekako ne potegne.
Takole draga expert, pa mi je odleglo.
Ne zamerite mi dragi forumovci, ker sem si dala duška in pisala litanije. Pa brez zamere :o))
Pridni bodite in uživajte pomlad!!!
Marina5