ločevanje živil 90 dni - 3. del

6. apr 2005 14:39

Lisa, če dovoliš ti bom povedala svoje mnenje, ker nisem natančno prebirala druge Rinine knjižice. Mislim, da si lahko privoščiš vse, če premoreš zmernost in želiš težo le obdržati. Načeloma pa naj ne bi kombinirali različnih vrst živil znotraj obroka. Enkrat sem že omenjala, da sem se sama 4 leta držala svoje idealne kilaže z načeli Montignaca in njegov način dovoljuje vse mlečne izdelke (z manj maščobe, če se le da) z OH, pri tem pa priporoča polnozrnat kruh, temne testenine in neprečiščen riž. Koruznega zdroba in moke ne omenja, odsvetuje pa koruzo, ker preveč dviga glikemični indeks. Menim, da polnozrnati kruh in jogurt kot samostojni obrok ne moreta škoditi, pizza je tako ali tako le priboljšek in je ne ješ vsak dan in takrat si jo privošči takšno kot jo imaš najraje. Polenta in parmezan, mmmmmm pa še vampe bi jaz dodala :o)) - kot samostojni obrok gotovo sprejemljivo. Pri meni je tako, da se ne zredim ne glede na to kaj jem za kosilo in večerjo (seveda v mejah normale, čeprav so včasih kombinacije prepovedane), nasprotno pa prav vzhajam, če si med obroki ali pa po večerji privoščim razno-razne priboljške! Nisem ti odgovorila konkretno, bodo pa druge priskočile na pomoč, ki so gotovo bolj podkovane v teh stvareh. Pa lep dan, Marina5

6. apr 2005 14:59

Pozdravljeni! Lisa in Marijana 5, popolnoma se strinjam z vama in vama čestitam za tako izčrpno izlitje občutkov. Jaz verjetno tega ne bi vedela tako dobro opisati, kot sta to storili vedve. Pa sicer tudi nisem tako "zavaljena" ampak pač preveč "obložena" in pač tudi jaz sem jaz in iz svoje kože ne morem. Včasih, ko je bil moj EMŠO malo bolj svež ali mladosten sem rada tekala, sedaj pa mi tek sploh ne odgovarja. Vsaj ne tisti ta pravi. Najrajši grem s psičko na hitro hojo, pa še ta se včasih sprevrže v igranje in sprehajanje. Vsekakor pa je tako gibanje tudi zdravo, pa naj reče kdo kar hoče, saj tudi teka najbolj ne priporočajo, zaradi sklepov, pretresanja telesa ... in še bi lahko naštevali. Saj veste, vsaka dobra stvar je za nekaj slaba in obratno. Zaradi tempa življenja in obveznosti pa vam povem, da se mi dostikrat sploh ne ljubi na rekreiranje, čeravno imam čas. Čez dan služba, doma kuhanje in pospravljanje, pranje, sedaj pa še delo na vrtu in njivi. Pa bo nekdo rekel da je to rekreacija, ampak vam povem da to sploh ni tisto tapravo, od česar bi šle kile dol, pa si vseeno utrujen. Sicer pa vsak zase najbolje ve. Najslabše je, če se človek od debelosti in nezadovoljstva zasedi in zapusti. To je pa začaran krog. Sem bila priča gospej, ki je bila močno predebela, imela je okrog 130 kg pri 160 cm višine. Noge so jo zelo bolele pri hoji, ker je bila pretežka, in ni mogla hodit. Rada je jedla, pravzaprav, vse ji je hasnilo, pa bi se rada gibala, a ni šlo. In to je to. Zato, vsak sprehod, hitra hoja, vse vse vse, če le je volja je dobrodošlo. Tudi 3 mesečna dieta, čeravno jo nekateri obsojajo je dobra, oz boljša kot pa da nič ne narediš zase. Zato le naprej s takšno motivacijo. Kapo dol vsem, ki ste smo to vzdržale in še moramo. Kot sem povedala, sem povratnica, pa ne zato, ker bi požrla vse kar sem videla in ker bi samo sedela in ležala, ampak očitno rabim neki red pri prehrani. In ločevanje je očitno to, kar je mojemu telesu potrebno tudi po končanju diete. Pa lep dan! Bajči

6. apr 2005 15:03

hojla. sem vzdržala skoraj do konca da se ne bi pridružla tej polemiki. pa se moram. bravo marina5. jaz se sicer ne štejem med zelo okrogle ljudi, vsekakor se ne strinjam da so čudaki. v glavnem so zelo dobrovoljni za razliko od večine preklastih, ki jih poznam. večni sončki. drugo pa... špotrno življenje ni vsem pisano na kožo. je pa res, da se ga da privzgojiti, da nikoli ni prepozno. enako velja za hrano, kar pred 10 leti videti nisi mogle ti je danes okusno. ljudje smo si zelo različni, ampak v nekaterih obdobjih se slej kot prej srečamo v vzorcih. kjer se pa jaz ne strinjam, expert, pa je to, da je to hitra dieta. rekla bi celo, da sploh ne gre za dieto. trdim, da se sama vsaj skušam tako prehranjevati pa ne vedno s ciljem izgube teže, pač pa za več energije, dobrega počutja itd, itd. hitro gredo kilogrami dol tistim, ki jih imajo veliko več. sama se s 5 kg "viška" ubadam že od novega leta, bolj ali manj se trudim prehranjevati po sistemu ločevanja, velikokrat pa jem kot navadni smrtniki pač v dobri veri, ko bom prešla mejo bom pa spet s 3MD začela. ampak...ta 3md meni ne pomeni 90 dni, pač pa neko obdobje, ko se zadeve držim. ne bom spet pisala o sebi, tu ans je večina takšnih, ki smo premagale že vsaj en ciklus te diete. ali prehranejvanja, kakor želite. ta način prehranjevanja v glavnem vpliva na spremembe metabolizma, ki je glavni krivec za kopičenje kilogramov. vsekakor pa se naučimo vztrajnosti..in ta forum je med nami napletel neko posebno vez. pač smo se našli ljudje z enakim interesom, vzamemo si čas, pa čeprav samo vsak na svoji strani monitorja.... ampak, že to je nad povprečjem večine večno prezaposlenih delavnih slovenčkov.. zato- ekspert, hvala ti, da si nam odprla oči. vesele smo da se imamo. in da verjamemo. nam zaupaš kakšne izkušnje imaš ti s hujšanjem? ali pa tega sploh nisi potrebna? sicer pa... punce -zunaj je sonce. naužijte se ga. vikend bo bojda slab. lp tabina

6. apr 2005 15:25

Hojla! Lisa in Marina se popolnoma strinjam z vama!! Ko smo že ravno pri tej temi pa tole; gospa odgovorna urednica tedenske priloge Ona je pred dobrim mesecem v svojem uvodniku udrihala po prenažirajočih, nesposobnih brzdanja - debelih ljudeh, ki si v svoje male možgane niso sposobni vcepiti zmernosti, v isti sapi se je spravila še na tiste ki hujšajo... Poslala sem ji repliko, ki pa je (razumnljivo) ni objavila... Zato sem se danes zjutraj ko sem brala nasvet Ekspert nehote spomnila na tisti uvodnik v Oni. Ja punce, to so ljudje ki nas ne razumejo - zato je meni vseeno za njihove misli in dobronamerne nasvete. Vsak zase najbolje ve kaj mu paše, pa naj bo to glede hrane ali pa gibanja. Če nekomu paše da hodi, zaradi mene lahko naredi 10km na dan, sama napr. raje tečem pa nikogar ne prepričujem da naj počne enako kot jaz... Kar pa se tiče hujšanja pri dotičnem dohtarju pa mislim da za ves denar ki smo ga mi prišparale ker hujšamo "zastonj" lahko naredimo res eno veliko žurko, pa še nam bo kaj denarja ostalo za kakšno novo cunjico... LP P.S Ekspert tudi mene zanima kakšne so tvoje izkušnje s hujšanjem? Morda si pa tudi ti ena tistih ki so si sposobne zmernost vcepiti v male možgane?! ivonja

6. apr 2005 15:29

Draga Marina5. Hvala za odgovor.Popolnoma te razumem, ko praviš, da se lahko discipliniraš le za določeno časovno obdobje, potem pa nadomestiš še za nazaj. Predvidevam sledeče: v času discipline, si se preveč zadrževala, preveč držala nazaj, preveč je bilo omejitev. uživala si premalo hrane, zato je tvoje telo preklopilo na varčevanje z energijo (to je zelo zanimivo dejstvo - kako bi sicer preživeli reveži v taboriščih). Ko si s samodisciplino zaključila, si načela normalno ali pretirano jesti, tvoje telo pa je (zato ker je dejansko potrebovalo manj) dobilo preveč. Tudi psihično si želela nadomestiti tisti manko. Mogoče bo kateri prišla prav ugotovitev, da ženska, ki opravlja sedeče (tj.lažje) delo, potrebuje toliko kalorij na dan kot šestletnik (tiste, ki imate toliko stare otroke primerjajte svoje porcije z njegovimi). Če ješ petkrat na dan, je tvoje telo ves čas prisiljeno k delu v prebavilih, k presnavljanju. Če ješ trikrat, je tega dela toliko manj. Še to, za tiste, ki ste napete in jeste zaradi stresa,... Kupite si šumeče tablete z magnezijem. Boste videle kako fanj učinkujejo. Tebi Lisa pa svetujem, da si začneš pisati dnevnik, kjer bo točno navedeno kdaj, kaj, koliko si pojedla in kako si se počutila (žalostna, jezna, osamljena,...). tako boš spoznala marsikaj o sebi. Piši ga vsaj en teden. PO mojem poješ preveč (v seštevku) in prevečkrat (cel dan po malem). Zunaj je krasno sonce, otroci prihajajo domov, grem tudi jaz. srečno vsem! expert

6. apr 2005 15:47

Živjo! SY tudi jaz nisem najboljšega počutja, čeprav sem se pravkar nakosila ( regrad in kotlet ). Tudi jaz bi morala študirat pa se ne morem spravit zraven. Moram si izmerit pritisk, po moje se pri meni skriva razlog v tem, ker imam že drugače zelo nizek pritisk in mi je verjetno padel še nižje, odkar sem na dieti. Lisa poglej malo nazaj, kjer sem nekaj omenjala , oziroma sem se trudila izluščiti neka pravila prehranjevnaja iz druge knjižice, kjer roko na srce nekih konkretnih pravil ni. Je pa res kar je napisala Marina. Dovoleno je vse v zmernih količinah, čeprav je povdarek na ločevanju v okviru posameznega obroka, ali pa tudi ne, pač vse v zmernih količinah! Kako lahko je to napisat in solit pamet, da naj se zdravo prehranjujemo, me pa vemo da temu ni tako! Potrebujemo , vsaj jaz, neke okvire, smernice, kako naprej. In to sem jaz pričakovala od druge knjige. Iz teh razlogov, ker ni konkretnih pravil mi druga knjiga ni všeč, in ravno zato sem se nekaj dni nazaj potrudila izluščiti neke okvire, ki se bom jih skušala tudi sama držati. Tudi jaz sem človek, ki lahko kaj hitro zabrede na stara pota, ko enkrat ni več določeno v naprej kaj bom jedla postane vse veliko težje. Lp, Rožica. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

6. apr 2005 15:56

Oh, expert, če bi bilo to tako enostavno! Seveda - očitno- za svoje telo kdaj pojem preveč! A ti nikoli? Hudič je v tem, da to "preveč" ni v resnici tako zelo preveč, kot si suhi predstavljajo(te). Jaz se dejansko zredim, če jem skupaj z drugimi ljudmi enake porcije in enako hrano. Ni mi več treba pisat dnevnika o teh rečeh (kakšnih 10 strani nazaj je razpredelnica, poglej, boš videla, da sem stara baba - in te se običajno ne "farbamo" več. Dobro vem, da bom po kosu potice zrejena za 1kg, da bom po žurki zaradi 3 kozarcev vina težja še več....itd. Svoje naj ti pove, da sem ves čas diete jedla manj, kot je bilo dovoljeno - ne ker bi hotela "prehitevat" druge, ampak zato, ker enostavno nikoli ne pojem12dag testenin, pa 4 krompirje, pa 10dag riža, pa pogačo iz 20dag moke....da ne naštevam. Tisto, kar bi rada dopovedala suhim, lepim in zdravim (to avtomatično paše skup, pravijo) je, da ni nujno žreti in ležati, da bi imel 10kg preveč. In da tudi nismo žalostni in osamljeni z loncem sladoleda v naročju (to paše v žajfnice). In da smo taki lahko kljub temu, da živimo in se prehranjujemo dokaj kontrolirano in zdravo. Žal pa se nekateri moramo občasno odrekati marsičemu, da bi lahko kakšno obdobje živeli kot drugi - brez štetja, tehtanja, preračunavanja in slabe vesti. A si že kdaj pomislila, zakaj se ljudje namrdnejo, ko vidijo okroglo žensko po cesti lizati sladoled, nihče pa nad preklico, ki počne to isto? Pa je slednja morda pred tem požrla tudi veliki obrok nezdrave hrane v MD in je morda namenjena le v naslednji lokal na nadaljevanje? Lisa

6. apr 2005 16:11

drage ženskice mogoče pa je problem kje drugje!!!ste se vprašale,če vam deluje ščitnica pravilno???? ker to je tudi eden od vzrokov za debelost,ker nekatere pojejo zelo malo pa se vseeno redijo,tako, da je treba pomislit še če je z ščitnico in hormoni vse ok lp nicol

6. apr 2005 17:02

Nicol, ščitnica je po moje zelo redko kriva za špeh. Smo pač različni - eni imajo lepe plave očke, drugi prekrasne dolge noge,eni so inteligentni, eni so suhi,... drugi pa ne. Problem je v tem, da družba nekako zahteva, da imamo vsi vse to. Če česa nimaš, si nesposoben in sam kriv za ta primanjkljaj. Debeli smo zato leni, nedisciplinirani, požrešni - ker, če ne bi bili taki, bi bili lepi in suhi, a ne?! Zato svetujejo : vzemite se v roke, nehajte jesti, nehajte govorit o dietah (to je tako bedno, človeka nevredno), nadzorujte se in bodite taki kot smo mi, lepi.(in ne bodite nam nevoščljivi, če nam vsega tega ni treba delat, smo pač boljši model). To je pa tisto, proti čemur sem. Seveda vem, da bi ne imela nobene kile odveč, če bi imela stalno dieto, če bi ves čas štela in tehtala vse kar bi pojedla. Ampak vsaj občasno želim živeti kot "boljši modeli". Lisa

6. apr 2005 17:32

O lepih in suhih pa z moje strani tole; Moj brat je v prvem letniku faksa hodil na predavanja od neke anoreksične suhulje, 25-letne dr. nevemčesa in njen prvi stavek na uvodnem predavanju je bil: "Bodite suhi, kajti le suhi so lahko uspešni." In dejansko tudi večina delodajalcev razmišlja tako kot ta ženska in če je nekdo suh ima avtomatično boljše možnosti kot nekdo ki ima nekaj kg preveč, pa naj bo to na razgovorih za službo, ali pa kjerkoli drugje... Ja, ker si nesposoben in ker naj bi s hrano reševal primankljaje na čustvenem področju... Kar pa seveda ni res. Lisa prav imaš, ko praviš da želiš občasno živeti kot "boljši model", če bi imela stalno doživljenjsko dieto bi bila sicer na zunaj kul, v sebi pa frustrirana v vsem kar se hrane tiče. Moja prijateljica je anoreksična, sicer se ji to ne vidi, ker kar dosti športa, ampak njeni zdravstveni izvidi so porazni - holesterol ima napr. viso kot 70 let stara gospa... Ko sem jo vprašala kaj je njena najljubša hrana, je po dolgem premisleku rekla: "Ne vem. Jabolko." Hočem povedat samo to, da ko pa v družbi beseda nanese na hrano, je pa ona najbolj pametna in vsem deli nasvete o zdravi hrani ter o gibanju... To o čemer pišem je sicer ekstrem, vendar pa taki ekstremi nastajajo kot posledica nasvetov v stilu (kot pravi Lisa): "nadzorujte se in bodite lepi kot smo mi". Ah sit ne bo nikoli lačnega razumel!! ivonja Sporočilo je spremenil(a) ivonja dne 06. apr 2005 17:33:46