12. feb 2005 14:56
HELOU!
Tudi jaz imam danes SADNI DAN - sem ravnokar pojedla polovico ananasa in banano.
Danes zjutraj -na moj 62. DAN diete - sem se po enem mesecu zopet tehtala. Me je bilo tako strah, ker imam že nekaj časa občutek, da se mi je vse skupaj ustavilo. No, tehtnica je pokazala, da imam 67,5 kg. (Izgubila sem jih že 10,5 - SUPER. Ampak naj vam povem, da sem jih prvi mesec izgubila 8 kg, drugega pa le 2,5.) Upam, da v zadnji tretjini izgubim še -4,5, pa bom PRESREČNA!
Že zdaj študiram literaturo o pravilnem kombiniranju hrane, ker si srčno želim, da bom po dieti ZA
VEDNO lahko zdravo in pravilno kombinirala živila. Upam, da to niso sanje, saj vsi vemo, kako težko je spremeniti nekaj, kar počneš že celo življenje. Da se, to vem, upam pa, da mi bo uspelo. Velikokrat sem zasledila, da je zelo dobro jesti sadje za zajtrk in šele za malico želodec zaposliti z nekoliko težjoo hrano (npr. kakšno štručko ali jogurtom). Večerje sploh niso prepovedane. Edino, kar je odsvetovano, da ne rečem prepovedano, je sladkor oziroma sladkarije. Te obožujem, čeprav vam moram priznati, da mi med dieto čisto nič ne dišijo. Ko sem včeraj za večerjo jedla sladoled in kekse, so se mi zdeli tako zelo sladki, da mi sploh niso teknili.
Ampak vam povem, DA SMO VSI RES FACE. Mene včasih nekateri kar občudujejo zaradi volje, ki jo imam. Toda povem jim, da je tega zmožen čisto vsak, le želeti si mora.
Zame se bo pravi boj začel šele po dieti. Takrat bom res na preizkušnji. Toda upam, da sem si in si še bom s to dieto tako prečistila telo, da ga bom zmožna poslušati, kaj mi govori. To je tisto, na kar smo pozabili: NE ZNAMO POSLUŠATI SVOJEGA TELESA. Zapacali smo se, šli stran od sebe, od svojih občutkov. Ne upamo si jih priznati, ker nas je strah, da bi se počutili slabo. Zato JEMO, ker je na koncu vseeno še lažje obsojati se, da smo preveč pojedli, kot da bi si priznali, kaj nas resnično teži. Hrana nam je le IZGOVOR!!!!
Veliko uspehov vam želim!
tajika