Divje živali

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17824

4. okt 2019 9:44

Volk je na vrhu prehranjevalne verige. O kakšnih naravnih "sovražnikih" je torej govora? Paraziti so, bolezni so, plenilcev pa volk nikoli ni imel. 

rimljanka

MiriBon  

član od: 25.10.2011

sporočila: 1764

4. okt 2019 11:47

Glede na poročilo o varstvenem stanju volkov v Sloveniji v letih 2017/2020 se na našem ozemlju zadržuje okoli 14 tropov oz. približno 80 živali. Nisem prepričana, ali se lahko ob tako borni številki govori o 'prekomernem razmnoževanju'....

http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/Spremljanj

Bolj pereče vprašanje se dotika križanja s psi: 

Zaskrbljujoč pa postaja problem križanja med volkom in psom. Prvič beležimo teritorialnega križanca in njegovo reprodukcijo, kar je znatno večji problem za varstvo volka kot posamični križanci - dispergerji. Še vedno je namreč prisoten teritorialen križanec, ki smo ga zaznali že v prejšnji sezoni, tokrat pa smo zaznali tudi njegovega mladiča in partnerko (potomko iz sosednjega volčjega tropa). Nujno bi bilo treba razmisliti o primernih upravljavskih ukrepih za odstranitev teh živali iz populacije. Na škodnem primeru na Volovji rebri pa smo zaznali še tretjega križanca, ki ga kasneje več nismo zaznavali. Noben od zaznanih križancev (seveda z izjemo letos zaznanega potomca) ne izvira iz teritorialnih tropov v Sloveniji.

Kot je povedala že rimljanka, je volk skupaj z medvedom na vrhu prehranjevalne verige in se zaradi naravnih vzvodov - za razliko od človeka - niti ne more prekomerno razmnožiti, ker se razmnožuje počasneje od srednjih in manjših plenilcev, poleg tega pa bi se v primeru pravega porasta njihovega števila ustrezno zmanjšalo število plena in posledično bi s tem upadlo tudi število volkov. 

~Two things define you. Your patience when you have nothing, and your attitude when you have everything.~

Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 4. okt 2019 11:56

malaga  

član od: 1.6.2011

sporočila: 882

7. okt 2019 9:44

Nekje sem prebrala, da kmetje več dobijo za ubito drobnico, kot pa če jo kot živo težo prodajo. Je mogoče to vzrok, da ni  pravega navdušenja za karkoli ukreniti in  zaščititi svoje črede? V nekem prispevku na televiziji je bil kmet iz Bele krajine, ki si je nabavil istrsko oslico za čuvanje drobnice. Z navdušenjem je pravil, da od kar jo ima, nima več težav z napadi. Vredno razmisleka.

malaga

dvorana  

član od: 27.5.2015

sporočila: 293

7. okt 2019 15:45

Z biotehnične fakultete v Ljubljani je lahko govoriti naj gre živeti na 700 m višine in naj ima vikend in drobnico,pa bo zaslužil kot nor,ko mu jih bodovolkovi napadli.Zakaj pa je živa teža vredna manj.Isto je pri govedu, ki je vredno pol manj kot včasih.Živim na vasi imamo kmetijo,ampak na 460 metrih.Kosi mi pojedo vse grozdje pod hišo,pa jih ne pobijam.Ljudje nimajo drobnice zaradi afnarije,ampak da popasejo,kar se ne da pokositi ali težko.Čezdve leti je tam samo grmovje.

dvorana

malaga  

član od: 1.6.2011

sporočila: 882

7. okt 2019 22:13

Dvorana, živim na 800 m  nadmorske višine ob gozdu na robu Notranjske. Da ti pa kosi ne bi pojedli grozdje, ga pokrij z mrežo. Jaz sem pokrila svoj ribez in maline, pa ni bilo nobene škode. Ljudje smo postali tako nestrpni do soljudi, živali...

malaga

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17824

8. okt 2019 6:48

Dvorana, če kdo, je pa Miha Krofel terenski človek, ni nekdo, ki bi pametoval iz fotelja na ljubljanskem faksu (saj ne vem, če kdo to res počne, med strokovnjaki, ampak ti očitno meniš tako). Kar tako oporekati strokovnjaku je pa tudi pod nivojem, oprosti.

Nikomur ne bi škodilo, če bi (vsaj malo) poznal zakonitosti narave, populacijska nihanja vrst živih bitij, skratka, nekako srednješolski nivo ekologije. Zavedati se je, da so bile v Sloveniji skoraj vse površine pod gozdno mejo, ki niso izjemno strme ali vsaj del časa poplavljene, gozdne vse, dokler jih ni izkrčil človek za svoje potrebe. Je torej on tisti, ki je posegel v naravni življenjski prostor ostalih živih bitij in vanj vnesel neravnovesje. In ga, čedaje bolj, še vnaša.

Kot se na cesti vedemo samozaščitniško in se držimo pravil, bi se jih tudi v stiku z naravo in ob posegih vanjo, morali. Ni tako? Ni človek tisti, ki odreja procese v naravi, dolgo (3,75 milijarde let) jih odrejajo zakonitosti, ki jih z eno besedo imenujemo "evolucuja", morda ne čisto natančno, pa vseeno, zadosti, da vemo, o čem govorimo. In, kljub vsemu, zaradi česar je (in pravzaprav še posebej zaradi tega, kako mu delujejo možgani) človek to, kar je, ne le biološko bitje, bi se MORAL vesti razumno in ne le intuitivno, kot se vedejo živali (no, tudi ostala živa bitja, da jim ne delam krivice), Pa se ne. In tu je ključ vsega.

Tudi naši predniki so bili v stiku z živalmi iz narave, se z njimi borili,....pa preživeli. Brez tehnologije, brez pomoči države, brez,......ni vrag, da današnjim generacijam ne bi uspelo. No, če ne bo prej veja, ki si jo žagamo, dokončno odžagana, življenje na Zemlji bo ostalo, brez skrbi, pe četudi bo vrsta, ki si, z malce napouha, sama reče razumni človek 8Homo sapines) med preživelimi ali ne.

Ja, več strpnosti, do vseh, včasih celo do sebe, bi potrebovali, prav vsi, čeprav, roko na srce, ne vsi enako, ker, mnogi so že strpni.

rimljanka

malaga  

član od: 1.6.2011

sporočila: 882

8. okt 2019 9:57

Rimljanka, se strinjam.

malaga

daga  

član od: 18.5.2007

sporočila: 1412

8. okt 2019 14:12

Rimljanka, povsem se strinjam s teboj, strpnost med ljudmi bi marsikaj rešila.

daga

MiriBon  

član od: 25.10.2011

sporočila: 1764

9. okt 2019 11:56

+1

~Two things define you. Your patience when you have nothing, and your attitude when you have everything.~

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti