26. sep 2019 10:26
Tudi jaz živim ob gozdu in nisem proti pametnemu odstrelu. Samo pravim, da smo tudi ljudje krivi, da se živali nenavadno obnašajo.
26. sep 2019 10:26
Tudi jaz živim ob gozdu in nisem proti pametnemu odstrelu. Samo pravim, da smo tudi ljudje krivi, da se živali nenavadno obnašajo.
26. sep 2019 12:39
Pri nas so tudi napeljali pastirja pri gozdu, zaradi divjih prašičev. Tudi nič kaj bolj visoko. Človek komot prestopi. Je bilo rečeno da zaradi srn,d ga lahko preskočijo. So se pa baje tudi naselili šakali. Nisem jih še vidla.
2. okt 2019 11:40
http://sakal.gozdis.si/sakal/sakal-v-sloveniji navaja, da se v zadnjih letih šakali pospešeno priseljujejo iz južnejših krajev (http://sakal.gozdis.si/sakal/razsirjenost-sakala). Ker se trend širjenja vrste nadaljuje, je okolico pametno dodatno zavarovati, začenši z višjimi ograjami, ki imajo 'temelje' v globino, da žival ne more enostavno skopati pod njo.
Sicer pa se šakal tako močno širi zato, ker smo ljudje zanj ustvarili prostor (ekološko nišo) - tj. ker s svojo vlogo zapolni praznino, ki so jo za seboj pustile zdesetkane populacije volkov. Tako kot v divjini mačke do določene mere zapolnijo vlogo malih plenilcev, kot so lisice, kune, jazbeci in divje mačke.
Podobno kot podgane, golobi in galebi šakali izkoriščajo spremembe v naravnem okolju, ki jih povzročamo ljudje.
V kolikor bi se populacije volkov dovolj povečale, bi s tem zelo verjetno izrinile šakale. A dokler se bo nadaljevala gonja proti volkovom in glasne zahteve po njihovem odstrelu s kmetijskih in še kakšnih drugih klopi, to ni kaj preveč verjetno. Volkovi so sicer naravni sovražniki šakalov in slednje tudi pobijajo. Problem je tudi v tem, ker šakali direktno tekmujejo z drugimi srednjimi/manjšimi plenilci, kot so lisice. Lisičja populacija se utegne ob naraščanju števila šakalov temu ustrezno zmajšati. (kratko povzemam spodnji članek).
Zanimivo branje, v katerem se omenja tudi Slovenija: https://phys.org/news/2019-04-jackals-humans-d
https://phys.org/news/2015-07-expansion-golden
Kogar tematika še posebej zanima, si lahko prebere rahlo daljšo študijo o pravnih vidikih širitve vrste (kar je povezano tudi z odstrelom oz. do katere mere je vrsta zavarovana):
https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10531-015-
Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 2. okt 2019 12:44
2. okt 2019 16:26
Ljuba dečva,koliko časa boš pa tako ograjo delala.Če ni zabetorinano,ni nič.
2. okt 2019 17:33
Pa to poceni tudi ni!
2. okt 2019 19:25
Zakaj pa mislite,da so koze in ovce ograjene.Tudi zato,da ne delajo škode.Pri nas pasemo koze blizu hiše,ampak ta mala koza dobi majhno luknjo in gre ven k sosedu navrt.Pa ni lačna.Smo jo dali v hlev,ker to ni ničemur podobno.Saj vem da volkov ne moreš ograditi,ampak če 80 let stara gospa pravi,da tega še doživela,je nekaj narobe.Če ne bo koz in ovc,se bo še bolj zaraslo in ne mi potem tarnati,da ne moreš nikamor,ker je vse zaraščeno.Pojdi kosit na 1000 m nadmorske višine pa nekateri to še delajo
3. okt 2019 7:48
Tega niti ni mogla doživeti, saj so bile razmere 80 let nazaj precej drugačne. Kaj je s tem 'narobe', je seveda stvar zornega kota. Za začetek se bo zagotovo še naprej zmanjševala biodiverziteta, vse večja bo tudi homogenost divjih živali, saj bodo vse vrste, ki niso dovolj prilagodljive, enostavno izginile oz. so že. Gre za spremembe, ki so posledica človeškega vpliva, pri katerem smo udeleženi prav vsi, tako da se bomo morali tudi sami prilagoditi okoliščinam, ki smo jih konec koncev sami ustvarili.
Kot navajajo viri, ki sem jih pripela zgoraj, je širjenje šakalov po celotni Evropi iz južnejših krajev nekaj povsem novega (opažajo jih že v Estoniji, kjer jih samo nekaj let nazaj še nikoli ni bilo) in bo močno vplivalo na dinamike med različnimi vrstami plenilcev (šakal vs volk, lisica, jazbec, medved itd), nanje pa bo hkrati vplivala tudi dinamika oz. razmerje med ljudmi in večjimi plenilci (zlasti volkovi). V tem kontekstu se mi zdi smiselno, da bi država namesto dodatnih odstrelov volkov/medvedov raje financirala izgradnjo boljše zaščite na najbolj izpostavljenih kmetijah.
Ker se bo trend zagotovo nadaljeval, je edina možnost, da se čim bolj temeljito pripravi na te, res hitre spremembe, in izgradnja varnejših ograd je za začetek najbolj učinkovit ukrep. Šakal je v Evropi to, kar je kojot v Ameriki, in verjetno ni treba poudarjati, kako je slednji 'zavladal' v celotni Severni Ameriki, pričakuje pa se, da se bo enako zgodilo tudi v Južni Ameriki.
~Two things define you. Your patience when you have nothing, and your attitude when you have everything.~
Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 3. okt 2019 07:56
3. okt 2019 8:21
Pozdravljene
Vidim, da so divje živali zelo razživele naš že malo zaspani forum. Pa to ni bil moj namen. Moj namen je bil, da opozorim javnost na pereč broblem sobivanja z divjimi zvermi. Medved in volk sta vedno živela v naših krajih, šakal pa se je k nam naselil v zadnjem času. Vse te živali za svoj obstoj potrebujejo hrano , ki pa je v gozdu žal (zaradi posegov človeka v naravo) nimajo dovolj, zato si iščejo hrano tam, kjer jo najdejo. Meni se te divje živali, zato ker dejansko stradajo zelo smilijo. Nekaj bo potrebno storiti, da bodo te živale imele hrano v gozdovih, potem pa ne bodo hodile iz njega. To pa je stvar stroke. Tem živalim moramo pomagati preživeti, seveda v takšni populaciji, ki bo sprejemljiva za naše okolje.
Pa lep dan
3. okt 2019 10:49
Prav je, da si izpostavila to problematiko, katera bo zagotovo postajala bolj in bolj pereča.
Ne vem sicer, na koga se je obrniti v tem primeru, vendar menim, da bi bila državne subvencije veliko bolj koristne, če bi jih namenili boljši zaščiti (višje, globoke, močnejše ograde in ograje kmetij in pašnih površin) domačih živali, da imajo plenilci čim manj priložnosti 'delati škodo', in pa alternativnim metodam urejanja populacij (torej ne zlasti odstrel) - sem sodi ohranjanje / povečevanje populacije volka, ki s svojo prisotnostjo odvrača šakala, hkrati pa uporaba posnetkov oglašanja volčjih tropov kot sredstva za odvračanje volkov od kmetij, kar preverjeno deluje. Poleg tega bi lahko celo ponovno uvedli poklic pastirja, ki bi ga država lahko (so)financirala.
Hkrati je treba strožje skrbeti za odpadke, ki radi privlačijo divje živali v okolico naselij, in morebiti ponovno uvesti mrhovišča za preusmerjanje živali stran od naselij ter povečati opazovanje in preučevanje populacije volka, šakala, lisice in ostalih srednjevelikih plenilcev ter njihove medsebojne dinamike, saj se ustrezne odločitve glede divjih živali lahko sprejmejo samo, če točno razumemo, kakšne so njihove medsebojne dinamike in dinamike v povezavi z živalmi, ki so njihov plen. In pa seveda kako je z njihovim življenjskim prostorom.
~Two things define you. Your patience when you have nothing, and your attitude when you have everything.~
Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 3. okt 2019 10:58
3. okt 2019 10:58
Kaj pa naj pastir naredi proti tropu volkov.Ali bo ponoči zunaj.Pastirji pasejo govedo po planinah še zmeraj,pri drobnici jim pomagajo psi,vse brez uspeha.
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Ajdov kruh z orehi
Pad Thai s piščancem