Problemi z 8-letnico

21. dec 2012 4:51

Ne, dari, to nsio tvoje izkušnje, to je tvoja, ena sama, izkušnja. Po eni izkušnji izpred skoraj 20 let soditi današnje svetovalne delavke na šolah......................no ja.

21. dec 2012 8:56

Joj,

ne morem se vzdržati komentarja, čeprav sem se trudila.

Kolikor jaz razumem, gre za nežno dekletce, ki se je nedavno soočila z negativno izkušnjo. Zgleda, da je dogodek zrastel v en sam velik strah, ki se očitno kaže navzven.

Njene domače prosim, da jo pozorno oprazujejo, kar ne pomeni, da jo pomilujejo in pretirano ujčkajo. Pri raziskovanju okoliščin naj bodo dosledni in naj pozorno ugotovijo vlogo prekanjenih mulcev, saj se slednji včasi tudi ne zavedajo kako močan pečat lahko pustijo njihove grobe izjave pri sovrstnikih, ki imajo bolj gracilne duše.

Jaz bi ravnala tako, da bi nemudoma poiskala strokovno po moč. Ker včasih starši v najboljših namenih naredijo marsikaj napak.  Kasneje pa si očitajo. V reševanje morata biti po mojem mnenju vključena oba starša, ki naj si bosta enotna in dosledna. Veste, pogosto se zgodi, da se pri vzgoji otrok ali pri reševanju večjih težav, oba starša ne vključujeta, kar se kasneje izkaže kot minus, ko se pričnejo (bog ne daj) kresati kakšne iskre. 

Vsaka izkušnja pa je edinstvena. Vesela sem, da se je za Dari dobro izšlo a nikakor ne smemo dogodkov posploševati.  

Želim vam veliko volje, doslednosti in uspešno delo z malčico.

Srečno!

21. dec 2012 18:23

Podobno,vendar v milejši obliki, se je zgodilo mojemu sinu (spet tvoj sin,boste rekli). Zaplet je rešila učiteljica z dolgim stažem poučevanja. Meni ni uspelo izvedeti,kaj se mu dogaja, zaupal se ni niti bratu in sestri. Sporočilo učiteljice je bilo nekako takole: fantič,bova midva uredila-pa sta. Kako, nisem nikoli izvedela niti kaj se je dogajalo. 

Sedaj je odrasel.Sem ga pred kratkim vprašala kaj se je dogajalo v drugem razredu OŠ . Njegov odgovor: saj ni važno. Videla sem, da mu je še po toliko letih neprijetno. Očitno zadeve ni prebolel.

Torej, otroku je za verjeti in mu stati ob strani in poskušati pomagati,da je problem vsaj znosen, če se ga že rešiti ne da.  Kakorkoli boš reševala daj hčeri vedeti, da se trudiš po svojih najboljših močeh. Pa vedi,da smo bili tudi drugi starši že v taki situaciji. 

22. dec 2012 9:56

no, mimogrede iz sedanjosti: svetovalna delavka na naši šoli je obup. Na vsakega se brez razloga dere in ni niti najmanjše možnosti da bi ji kdo zaupal...

22. dec 2012 10:23

žal imam tudi jaz podobno, negativno izkušnjo s svet. delavko v Oš, v srednji pa pozitivno...mislim, da se tudi tu, kot najbrž pri vseh poklicih odraža v veliki meri značaj človeka. Če pa je še slabo strokovno podkovan, pa toliko slabše..

22. dec 2012 10:41

In zakaj starši ARGUMENTIRANO ne ukrepate, če je res tako??????????

22. dec 2012 13:08

Prosim, ostanite v temi, ki je povsem konkreten problem in proošnja za pomoč pri reševanju tega problema.

Ker torej tole ni tema, v kateri bi prebirali opise svetovalnih delavk na šolah in njihovih napak, se, prosim, takega pisanja vzdržite. 

Hvala.

22. dec 2012 19:12

Otroci govorijo resnico! 

22. dec 2012 19:46

Ne vedno in ne vsi (v tej zgodbi že ne - če sploh kateri). Je pa koncept "laži" pri otrocih malo drugačen  kot pri odraslih. V tej zgodbi je treba predvsem deklico pripraviti, da spregovori o tem, kar je doživela, in če je do tega ne morejo pripraviti ljudje, ki jih pozna (starši, učitelji, tete, sestrične....), je čas, da se tega loti izkušen otroški psiholog.   Mogoče ji bo pa veliko laže skozi igro govoriti z neznanim človekom. Saj za otroka je lahko travma tudi kaka - s stališča odraslih - povsem benigna nepomembna stvar, ampak otrok jo pač postavi v drug kontekst in si jo drugače razlaga kot človek, ki ima nekaj več življenjskih izkušenj. Zato čimprej po profesionalno pomoč. 

22. dec 2012 20:48

Dodala bi le še to, da od otroka in mladostnika ne izveš veliko, če vrtaš vanj in ga mučiš 'iz oči v oči'. Največ zaupnih pogovorov sem doživela med lupljenjem krompirja za 100 ljudi, vzponom na goro ter izdelovanjem voščilnic.