29. okt 2015 6:09
Lisa, tudi tvoj zapis nosi s sabo svoje sporočilo, pa vendar, ljudje smo ustvarjeni za življenje v skupnosti, pa kakršnakoli že je. Nismo samotarji, smo družabna bitja in ne moremo mimo tega, da ne bi pogledali na druge okrog sebe in nenazadnje zdrava foušija (tako velikokrat omenjena lastnost Slovencev) svet naprej žene, bolana pa ga pelje v propad.Seveda, mora biti obisk pokopališča, sorodnikov, nakup cvetja in sveč, obisk obredov... predvsem znak spoštovanja do teh, ki so se po tem svetu sprehajali pred nami, bili kamenček v kolesju zgodovine in tudi zaradi njih je svet danes takšen kot je - pa naj nam bo to všeč ali ne. Je to dan, ko mogoče malo bolj intenzivno pomislimo na naše predhodnike in nam drage osebe, obiščemo grobove tudi tistih znancev in prijateljev, ki jih med letom ne, se srečamo s temi, ki so za njimi ostali, jih pogrešajo.... Sama vsako leto odnesem svečko tudi na kar nekaj grobov meni dragih oseb, ki počivajo na domačem pokopališču, pa med letom tega ne storim, se le ozrem proti grobu in jih v mislih pozdravim. Namen in smisel praznikov je zame, da še intenzivneje razmišljamo o dogodkih, ki so zaznamovali dan, zaradi katerega ta praznik pač je. Pa naj bo to 1. november ali kakršenkoli drug državni ali cerkveni praznik - vedno je to dan spominjanja na nekoga ali na neke dogodke, ki so se zgodili v preteklosti in so tako pomembni, da jim je bilo vredno posvetiti dan. Mene osebno zelo moti, da današnje generacije v šoli ne podučijo o pomenu praznikov naše mlade države. Po mojem mnenju si narod, ki se sramuje svoje preteklosti, pa kakršnakoli je že bila (bila je njegova), ne zasluži svoje države. Lastna država je vrednota in ne pravica in si jo je treba zaslužiti in nam ni podarjena. Tudi naš narod si jo je zaslužil, obnašamo pa se žal tako, kot bi nam bila podarjena.
Sedaj se ravno pogovarjamo o prvem novembru,je pa po moje enako z vsemi prazniki - vsak izmed njih nosi zame svoje sporočilo, svoje običaje, vonjave.... in to moramo ohraniti svojim zanamcem. Prazniki s katerimi smo zrasli in odrasli so naša dediščina tudi za prihodnje rodove in dolžni smo jih ohraniti, ohraniti njihovo prvotno vsebino, običaje in navade, sporočilo, da ne podležemo potrošništvu. Da se pokloniš svojim predhodnikom ne rabiš butare cvetja ali najdražje ikebane v cvetličarni, dobolj je en sam cvet, drobna svečka ali pa tudi samo ljubezniv spomin, važen je spomin.
tedyka