13. jun 2012 20:31
Naj bom še malo Hudičev advokat, Maxi25.
Sem pač tako rekoč celo svoje odrastlo življenje navajena, da se zanesem sama nase in predragega. Prijatelje imava (in oni naju) za drobne usluge in zato, da občasno pofeštamo ali gremo kam skupaj. Vse to brez kakega gledanja pod prste in z dobro voljo.
Govorim zase: če nečesa ne morem ali ne znam storiti sama, nimam denarja ali pogojev, da nekomu plačam da to naredi namesto mene, si pač tega ne morem privoščiti. Pika. Poleg tega bi me bilo neskončno strah, če bi se prijatelj, ki mi veselo pomaga trogati trame, hudo poškodoval. Se zgodi vsake toliko časa takim, ki se s tem poklicno ukvarjajo, zato predvidevam, da je možnost da se ponesreči tudi kak neizvežban v stanovanju čepeči nadobudni amater. Ampak, kot rečeno, tako jaz gledam na te zadeve.
Naor je lepo dojela moj prvi zapis. Meni je prej zmanjkalo časa za detajle.
P.S: Če prodaš dediščino, še ne pomeni, da se jo odpoveš. Samo zamenjaš za nekaj bolj primernega.
Vanja
Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 13. 2012 21:17