30. maj 2012 12:23
Večina odgovorov (in pogledov naokol) kaže, da povprečni Slovenčec (ali pa vsaj redna uporabnica Kulinarike) živi kot izredno zahtevna in izbirčna prokapitalistična potrošniška diva, ki ji je vihanje nosu nad dobrinami tega razrednodelujočega in moraloizginjajočega časa nacinalni hobi.
Pa se je kdaj vprašala, zakaj meso smrdi? S čim se živali krmijo ter kako živijo, da si bo ona ugodno zapekla svoj čevap za prvi maj?
In zakaj se mlečni izdelki tako hitro kvarijo, da lahko razpad gledaš s prostim očesom? Kaj hudiča je v teh lončkih in paketkih, zakaj in kako se je znašlo tam? Ali pa še bolš, česa ni, pa bi po naravni recepturi moralo bit?
Ananas da ni dober? A daj no. Pa veš, kolikšno pot je naredil do tvojih izbirčnih ust? Valda ni dober, pa jej domače jabke.
Vodo z okusom kupujete?? Normalno, da ni dobra. Naravna voda nima okusa. Ste pozabili, potrošništvo opralo kako sivo celico?
...
...
Ej, ej, potrošniki, če bi bolj cenili svoje jaze iz preteklosti in prihodnosti bi na marsikateri gmajnici, kjer se bohotijo tuji trgovci, rasle domače češplje pa berivke pa pomodori pa pšenička.
Zdaj pa marš v Leclerc, Lublana bolana. Dokler kupujete pri tujcih, sporočate tudi našim trgovcem in kmetom, da se vas za par evrov da fino potegnit, pa magari smrdi, se kvari in je brez okusa.
Vsekakor cena in kvaliteta nista nujno povezani, vendar je odnos slovenskega človeka tisti, ki lahko tudi narekuje vsebino na naših policah.
Sicer se pa v našem obnašanju kaže en velik paradoks: včasih je bilo vse super, kar je prišlo iz Avstrije, Italije, ali uuauu še od kod drugod. Danes je Avstrija sredi vsake trgovine, ampak ne dosega takega učinka več. Zdaj pa smrdi. hahahaha
Aja pa še to, na mojem seznamu prehrambenih izdelkov s katerimi nismo zadovoljni je le ena postavka: vse tisto, kar ni pridelano, obdelano, izdelano, gojeno, ulovljeno v Sloveniji ali njeni neposredni bližini.
Beatric
Zato si, Viva Meyer ta dragega paradižnika ne ženi k srcu. 
Vanja
rimljanka 
