Ežojevo potovanje v peru

1. mar 2012 3:36

Ma sovascanka, pusti to, a ti kaj hodis mim moje haciende? Baje imate lepo vreme, jaz pa imam posejan bob in cebulo od januarja. pricakujem, da bob ze cveti, cebula pa ze dela glave, se debeli. Jaz pa tukaj trpim, da je kaj. Danes zjutraj, ko sem se zbudil, najprej sem prekontroliral, ce imam ozebline, kajti tukaj se fajn shladilo in ne gre ( temperatura ) cez 27 stopinj. No, cez dan se je segrelo na slabih 29 stopinj. Niti tropi niso kar so nekoc bili..

Pa tudi dzungla ni, kar je nekoc bila! Pred nekaj urami prisel iz dzungle, ma niti enega komarja ni bilo ne videti ne slisati. Se dobro, da se nisem namazal z ono smrdeco zalbo proti komarjem, se opice bi se mi smejale, pol bi lahko padle s drevesa. Ko sem ze pri opicah, tukaj zivijo nekaksne majhne opice, pa ko skacejo po drevesih tam gor visoko, so videti kot kaksne veverice.

Kako je ze rekel, kjer ze................. ma Aristotel, kjer pa drug: *ebes dzunglo brez komarjev.

En espectado BBW, pa bo spet sovascanka vprasala katera ti je to woomen, najbrz se ne bo spomnila, da je to una z big boobies, ki naj bi mi razkrile zaroto, ki jo delajo mracne sile.............. in jaz  naj bi resil planet ( no, bom ze dal vse od sebe ).

Danes sem ugotovil, da je voznja s temle trikolesnikom zelo nevarna, ravno tako s colni, kajti pri odhodu v dzunglo, se je vodic zmeraj prekrizal, ko sva ( bila sva sama , takorekoc osebni vodic ) se vsedla da se peljeva. No, kaze, da je nucalo.

Matr, zmeraj me zagovorite s nepomembnimi stvarmi, pol pa celota trpi. Torej, se nekaj besed o Pucallpi, ladje obljubim, da vec ne omenim ( no razen ce bo priloznost )

Torej, ko pridem nekje na letalisce z letalom, zmeraj mi je nekaksen sok, stik s " normalnim " svetom. Kajti, ko si potnik, si v nekaksnih zavarovanih koridorjih, ki so le za potnike, ko odhajas, se srecas s "realnim " svetom, ki ti takoj nekaj ponuja, hotele, sobe, taksije, kar jaz zmeraj sprejmem kot nekam vsiljivo. Enako je v Pukallpi, takoj te obkrozijo, ponujajo, jaz v vsej " kokofoniji 2 zvokov, slisim le moto taksi. Tega se primem kot resilne bilke, kajti, vedel sem da je tukaj promet v glavnem s trikolesniki, mislil sem, da je avtomobilov vseen nekaj vec. Zmenimo se za ceno do centra ( saj sem menda povedal sistem tukaj s taksisti: najprej se zmenis za ceno, pol se peljes. Med voznjo se menimo, mozakar zna mal anglesko, on me bo odpeljal do dobrega hotela. Ne, ne, jaz ves prestrasen, ne dobrega, poceni mora bit. Saj sem ze veckrat povedal mojo filozofijo: jaz vem, da mi znajo ponudit dobro sobo in dobro kosilo za 100$, mene zanima, ce to znajo za 20. Iskazalo se je da v Pucallpi in Iquitosu to znajo, za razliku od mnogih drugih mest. Jaz ne hodim po svetu, da obcudujem njihove dobre hotelske sobe in drage restavracije...................... ah, pustimo filozofijo.

Torej, mozakar najpre najde hotel za 100sol ( 100:3,4 ) €, prevec, pravim jaz, on najde naslednji za 30, nima pa internet, pol naslednji za 50, je ta pravi.

Prvi vtis o mestu je cudan, kot sem prej omenil, kot da bi bil na drugem planetu, v drugem casu. Ves tist promet s trikolesniki, vmes kak arhaicen majen avtobus, brez oken in vrat,  no, le prednja sipa in zadnja ( veckrat razbita ), tam, kjer naj bi bila vrata, stoji en fant in nagovarja potnike, menda je sprevodnik ( brez sprevodniskih insignij ( beri sprevodniske tasne ). Po mestu vse ene arhaicne trgovine, z " vsem in svacim ", na plocnikih kaksna mizica, popravljamo telefone, mal naprej druga, en majhen " srafstok ", nekaj pil, kladivce, kak brusilni strojcek, popravlja vrag si ga vedi kaj, mal naprej " box ", recimo, 2x3m, sustarska delavnica, zenska sedi na plocniku, na klopici, s enim sezutim cevljem, drugi je v popravilu, v sosednji ulici, nekaj mizic, na njim pa pisalni stroji ( rekel bi, da ukradeni iz muzeja ), z uvlecenim papirjem in indigom ( ja, ja, to se obstaja ), pri eni mizici " stranka " s sopom postampljanih  papirjev se neki meni, un neki tipka ( verjetno so kaksni odvetniki ), na vogalih s prodajalci sladoleda ali ne vem kaksnih sladic, bonbinckov, cokoladic, eno kvadro stran merkado, s  cudnimi vonjavami po pasjih iztrebkih, gnilem sadju, kaksnih kuhinjskih vonjavah, polocniki, kar razpokani ( ce sploh so ), v njih pa liknje ( ce so ), v blizini hotela ene dve mizarske delavnice, delajo pohistvo, vse zunaj, na odprtem, eni otroci 8 recimo fantici ) obdelujejo tisto pohistvo, brusijo, lakirajo, polirajo,( pa, resnici na ljubo zelo lepo pohistvo, ne bi se ga nihce nikjer na svetu sramoval, vse delano od ponega lesa, kot, da iverice nepoznajo, zaradi tega je drug nacin izdelave in pohistvo je mal drugace narejeno kot uno od iverice. V hotelu opazim, da je vso stavbno pohistvo iz polnega lesa, ravno tako postelja, miza............... zvecer sele rata zanimivo, ko se na vsakih par sto metrov pojavi kaksna miza ( mizica ) s kaksnimi stoli ali klopico, neki se cmari, ponekod pecejo na zaru, nek evropski turist, ves nasmrajen s zalbo proti komarjem se napoti do reke.............

Uf, sem ze zmatran, moram nehat,  Za enkrat Toliko, danes nic ne Bomo Continuirali. ( evo, sovascanka, danes ni TBC )

Matr, kolk se je vlilo, res prava tropska nevihta!

1. mar 2012 19:07

Ežoj mislim, da boš moral domov. Pri nas je že 20 stopinj C, cveti žafran, zvončki, norice in vse ostale rožice, ki naznanjajo pomlad. Ženske po vrtovih z grabljami v rokah, moški obrezujejo drevje in trsovje, tako, da boš imel kaj delati.

Ne vem kaj se matraš okrog po svetu, ko je pa doma tako lepo.Sicer, je lepo brati tvoje prispevke, vendar ....Sem hudobna, ali faušna, tako kot se za naš narod spodobi, a ne.

2. mar 2012 0:38

Vikica, saj ves kako je, povsod je lepo doma je najlepse, vendar............. vendar je to boljse sam ugotovit kot verjet drugim.

V teh pisanjih o tujih krajih, poskusam bit kolikor se da objektiven in prizanesljiv. Ne morem jaz, na osnovi nekajdnevnega obiska, devat sod o neki druzbi, ki je vsekakor ( veckrat ) precej razlicna, vendar ocitno funkcionira. Kot prej omenjeno, tukaj ( Pukallpa in Iquitos ) so specialiteta nekaksne cestne restavracije. To je ena mizica, mesta je za ena dva jedca ( seveda ponekod tudi vec, recimo okrog pristanisca ( a, a ste videli, nisem ladje omenil ) ali na merkadih, une zenske ki kuhajo in strezejo so kar sproscene, kar tako ti s prosto roko da banano ( pecena ali kuhana ), nic ne rabi vilice, enako je tudi s mesom, ki je peceno na kupu, vzame z roko in da na kroznik, edino za riz uporabi zlico. Jaz pac take stvari sprejmem kot so, ce oni lahko, lahko tudi jaz, mal zamizim pa je. Tako sem na poti od Pukallpe sem ( a ste videli, spet ladjo nisem omenil ) kupil peceno ribo, verjetno obdelano po istem HACAP-u, kot velja v reh restavracijau, tudi sem trikrat jedel ( pa mi ni bilo nic ), sedaj, po zadnjih prebavnih tezavah sem se kar mal ustrasil. Zelo je slabo, ce nekje v tujini imas take tezave, sedaj k sreci me ni nic bolelo, enkrat sem celo noc imel hude bolecine v stomaku, srecom so zjutraj minile. V tistih " ulicnih restavracijah ", pomivanje posod je v dveh ( recimo ) 30 litarskih posodah polnih vode, v prvi je mal detergenta, v drugi je cista voda. Kroznik se potopi v prvo posodo, mal pobrise in da v drugo in mal premesa, in to je to ( *ebo jih HACAP ). Teoreticno je morda u, ta prvi kroznik cist, ostali pa tezko. Sicer res ne vem, kako pogosto menjavajo vodo, vendar nekaj posode pomijejo tako.

Domacine to nic ne moti, ( ma tudi mene, recimo, ni motilo pred prebavnimi tezavami ), sedaj sem postal previden.

Saj se ponavljam, drug svet, druga merila. Ciscenje mestnih ulic je tudi bolj tako, se mi zdi, da se precej zanasajo na " bozjo pomoc " ( beri obilno dezevje ). Ko sem prispel v Pucallpo in Iquitos, ze nekaj dni ni dezevalo, in je bil precejsen smrad okrog " merkada ". Ko se je ene dvakrat fajn dez vlil, se je  " miris " spremenil, vse je postalo veliko bolj znosno.

Bodi dovolj za danes. Moj cas tukaj se je skor iztekel ( une BBW ni odnikoder, resevanje planeta bo mogel prevzet kdo drug ). Zjutraj, ob 10:20 imam let za Limo, torej se jutri  verjetno oglasim iz LIme.

2. mar 2012 9:47

Ežoj,srečno pot(let)in čim manj težav s prebavili.Lepo je brati tvoj potopis

2. mar 2012 11:35

Boljš da ne prideš dam, Ežoj! Si zakuhal še enmal več kot drisko s tisto tvojo razglednico!

2. mar 2012 11:37

 kok sem sploh mogla pomislit, da sva jo sam midve z jade dobili 

2. mar 2012 11:42

Šlik šlak , lalalaalaa...(manjka smeško za "joj, kolk sm jest važna)

lp

2. mar 2012 16:13

A tako torej, stvari stojijo,

3. mar 2012 0:43

Evo, spet jaz, tokrat iz Lime. Potem, ko smo isključili telefono celular y computador personal, uredili centurion de seguridad ( tako kot so nas prosili ) po enih dveh urah leta s vmesnim pristankom v Pucallpi so senor pasajerosa ( tako meni tukaj recejo ) pripeljali v Limo. Let normalen, nič kaj posebnega le da so zelo impozantna poplavljena območja. Recimo (( ne vem, kolk bo na sliki vidno:

bom poslal, da se kaj ne skomplicira!

3. mar 2012 0:56

Neki se mi ne ljubi pisat, zaradi tega nekaj fotografij, s poti Pucallpa-Iquitos:

odhod ladje iz pristanišča, na obali že čakajo tovornjaki s robo, za naslednjo ladjo ( matr, si mislim, kolk vam to mora bit zanimivo. In:

Hamaca ke privezana pred kabino: gremo!