Hiša ali stanovanje

9. feb 2012 19:23

9. feb 2012 19:26

Jaz navijam za hišico. Nama je najina hišica neprecenljiva. Pa rožice, pa travica, pa ptički, zajčki, včeraj lisička. Kar težko greva od doma. So pa vsepovsod dobre in slabe strani. 

lp, pinka

9. feb 2012 19:31

Najprej pozdrav vsem.Zanimiva tema,ki ji ni nikoli konca.Res smo preveč navezani na materialno.Se strinjam z prejšnimi komentarji-si,ker ti je lepo.

Pa lep pozdrav in lep večer

9. feb 2012 19:53

Nola, se opravičujem, iz navedenega sicer nisem potegnila, da želi iz mamine hiše kupiti dve stanovanji - eno zanjo in drugo zanju. 

Čeprav po drugi strani, bi bilo to tako zelo narobe? Malo prej ste pisale o tem, kako otroci morajo skrbeti za ostarele starše, jim plačevati dom oz jih pedenat po dolgem in po čez. A Brusketka bo pa morala skrbet za njegovo mamo, vzdrževat še njeno veliko potratno hišo, ko se ne bo več sama zmogla pedenat? In kako ji bo to uspelo, če bo odplačevala kredit za svoj dom, skrbela za svoje otroke, šparala v skladih za svoj starostni dom (takrat očitno ne bo več tega, da bi otroci skrbeli za nas)?

Imam pa res srečo, da sta mojadva že leta pred penzjonom začela šparat v ta namen. Sicer jima bom pomagala kolikor bom lahko, vendar ne na račun svojih otrok. Pa tudi sama sta rekla, da ko ne bosta mogla več sama skrbet zase, bosta šla v dom, hišo pa oddala/prodala. Pa sta jo tudi zgradila s precej odrekanj.

Pinka, komaj čakam, da bom to lahko tudi sama napisala 

9. feb 2012 19:54

Po vsem, kar sem tukaj prebrala, mi je kar težko priznati, da sem na svojo hišo zelo navezana.

Zdaj, ko sem v pokoju, sva se z možem že večkrat pogovarjala, kaj bova, ko bova obnemogla toliko, da ne bova mogla več skrbeti zase. Racionalno se zdi prodati in oditi v dom ali varovano stanovanje, ampak upava, da bova še vsaj 20 let zdravstveno in tudi finančno zmogla.

Res je, da je zdaj, ko sta se otroka odselila na svoje, prevelika, vendar zaenkrat ne misliva na to, da bi jo prodala.

Hiša je sad prizadevanj, odrekanj in truda naju obeh. Graditi sva jo začela, ko je bilo meni 20, njemu pa 25 let.

Ogromno sva naredila sama in s pomočjo prijateljev..Če samo pomislim, kako težko je bilo v tistih časih kupiti cement, pesek, gradbeno železo, opeko, tudi, če si imel denar.

Na ta način so gradili vsi, takorekoč z lastnimi rokami. In da človek na to ne bi bil navezan?

Verjamem, da je občutek čisto drugačen, če hišo kupiš že zgrajeno, će si jo podedoval ali kako drugače pridobil.

9. feb 2012 20:17

Vanja, tako kot si napisala je prav. Je pa problem, ker premnogi starejši ljudje težko zapustijo svoj dom, težko jih prepričaš, da bi prodali svojo hišo. Tam je vse njihovo življenje in se jim zdi krivično, da morajo v dom. Ni lahko starim, pa tudi njihovim otrokom ne. Včasih si želim, da bi imela čarovniško paličico in pomagala vsem bolnim in trpečim. Imam sosedo, ki sem ji jaz skoraj edini obisk. Hčerka pravi, da je tečna in velikokrat izgine, sin se sploh ne prikaže.  

9. feb 2012 20:23

Ker zato, da sem hišo kupila s svojim zasluženim denarjem, mi ni bilo treba delati????

Ke služba od jutra do večera ni delo??? A moj v službi zaslužen denar ni nekaj, na kar bi lahko bila ponosna?

Sem zato manj vesela svoje hiše? Ne. Samo realno gledam na svojo lastnino: Pač nisem to, kar imam, z drugimi besedami, jaz se ne enačim s svojo hišo, ali bohnedaj, avtom.

9. feb 2012 20:26

Prvič - kaj ima neka morebitna snaha razpolagati s premoženjem svoje morebitne tašče?

Zakaj pa se ne dogovori s svojimi starši, pa naj prodajo svojo hišo in iz izku***** kupujejo stanovanja zase in za svojo hčer.

Drugič -prav res ne vem, kje  je bilo zapisano kaj o tem, da bodoča Brusketkina tašča pričakuje karkoli od svoje morebitne snahe. Prepričana sem, da vsekakor ne tega, da bi na njen račun morebitna snaha pritrgovala od ust morebitnim otrokom.

Verjetno, podobno kot tvoji starši in večina drugih, načrtuje, da bo hišo, ko ji iz tega ali onega razloga ne bo več odgovarjala proda ali odda.(Mimogrede, verjetno lažje in bolje, če bo hiša brez s komerkoli že naseljene mansarde). Z izkupičkom si bo zlahka financirala dom ali varovano stanovanje, pa še ji bo ostalo za toplice.

Tretjič - na podlagi česa pa sklepaš,da v neki nedefinirani bodočnosti otroci ne bodo poskrbeli za nas?

Eni bodo poskrbeli, drugi pa ne, odvisno kakšen vzorec bodo prinesli od doma, tisti, ki se bodo naposlušali pritoževanja, kako je treba za ostarele starše plačevati dom in jih pedenat po dolgem in počez, kot si napisala, zelo verjetno ne.

Hvalabogu, da so kakšne mame in tašče toliko pametne, da ne bodo razprodale in razdale svojega imetja, kadar si bo kakšna potencialna partnerka ali partner njihovih otrok zaželela stanovanja z dovolj velikim balkonom.

9. feb 2012 20:32

Ko bi večina ljudi, ki jih jaz poznam, tako razmišljala, bi bilo življenje več kot lepo.

9. feb 2012 20:36

Nola, kolikor razumem situacijo, bi njen fant/partner rad uredil podstrešje, ne ona. V tem primeru se tiče tudi nje. In njegova mama zelo dobro ve, da bo v kolikor bo njen sin ostal doma na podstrehi, slej ko prej dobila v kompletu tudi snaho. Njo ali pa katero drugo. Mu pa verjetno jamra, kako vedno težje shaja z razlogom. Oz ko mu jamra točno ve s kakšnim namenom.

Moja bivša tašča (pa smo spet pri njej ) je tudi na vsak način hotela sina doma na podstrehi. In ves komfort ki ji bi ga ta prinašal. O tem, da bo v kompletu s tem dobila tudi shano, katerokoli, pa ni hotela slišat. Tako ima zdaj doma sina, 35 let, brez snahe. Njej je super ja, revež se bo pa na stara leta lahko po glavi. In takšnih je kar precej. In ja, nikoli ni direktno rekla, da želi da ostane doma, prej kontra. Je bilo pa iz načina kako je govorila vsaki kuri jasno, kam pes taco moli 

Kar zadeva mene, je tale debata končana