Smem prosit?

25. jan 2012 13:53

Vsake toliko časa se razvname debata o tem, da Kulinarika ni več to, kar je včasih bila. Če dam le en link v dokaz, najdejo se še starejšega datuma: 

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1317

Kljub temu se mi ne zdi, da bi bilo tako hudo. Še vedno se najde veliko primerov, ko ljudje takoj priskočijo na pomoč, bodisi z besedo ali dejanjem. Poglejte si samo, kako odlično deluje ta tema: http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1258

Pravzaprav je zanimivo, da se v tokratni temi oglaša mnogo članov/članic, ki so sicer res 'umolknili'. Kaj ni škoda? Očitno je torej veliko takih, ki si želijo tople, prijazne komunikacije - pa molčite. Če bi se pogosteje oglašali kljub 'levom', bi bilo prijaznejših odgovorov več.

Tudi jaz sem jih že dobila po glavi. Pa kaj. To še ne pomeni, da me boste utišali .

Kar se tiče frininega pisanja... vsak nosi odgovornost zase in za svoja dejanja... če jaz komu nekaj dam v dobri veri, da sem mu/ji pomagala, je s tem moj del zgodbe zaključen. Kaj ta s tem stori, je že njena stvar in odgovornost...

Če kdo zavaja z lažmi pa se mi zdi prav, da se na to opozori. In zaradi slabih izkušenj tako na Kul kot drugje na spletu sem tudi jaz raje previdna kot neumna. Govorim o nakupih, vlaganjih, menjavah. Ko podarjamo, je zgodba malce drugačna.

25. jan 2012 17:08

Pozorno sem prebrala tulkin link in ugotovila, da jih je res veliko, ki se ne oglašajo več. Ne bi o posameznikih, ampak  upam si trditi, da nas je veliko, ki jih pogrešamo..

Sicer sem pa mnenja, da imajo tiste, ki kdaj pa kdaj opozorijo na lep slovenski jezik, prav.

Samo tega imamo in lahko bi se malo bolj potrudili zanj. Pa ne gre za narobe postavljene vejice, presledke in podobno. To se nam dogaja skoraj vsem. Gre za prijazen, lep, razumljiv jezik, tudi za dosledno uporabo velike začetnice, recimo.

Izgovor: Pa kaj potem, saj to je le forum... jezik sicer odlično  obvladam, je milo  povedano, bolj za lase privlečen.

25. jan 2012 17:09

Če meni oseba ali družba ni všeč, se jo izogibam kot hudič križa.

Drugače ni nič narobe, če kdo kdaj dobi lekcijo, kako naj ribo ujame, namesto da jo dobi servirano na krožniku.

25. jan 2012 18:28

Pomagati sočloveku. Kako? Ali je izbrani način tisti pravi?  ... sem vsakič pred dilemo?

Ali res najbolje pomagamo nekomu v Tretjem svetu tako, z denarnimi sredstvi, v materialu?

Ali je bolje (za njih) jih preprosto naučiti delati, jim posredovati znanje?

A zdi se mi, da je največji problem današnjega časa žrtvovati - darovati svoj čas, veliko lažje je nakazati 10 eur.

Ravno minuli vikend sem odlepljala in urejala žigosane znamke, ki jih nameravam v naslednjem tednu oddati naprej. In se spraševala čemu to počnem, ko pa bi lahko pomagala drugače in privarčevala na svojem času.

No, je že res, da v tem početju... uživam. 

25. jan 2012 19:50

Super napisan, res. Tudi jaz sem bila deležna dokaj nesramnega odziva od vedno ISTIH DVEH članic, tako da sem tudi sama že v lanskem letu napisala:

Jaz si samo želim, da bi nekatere, (te so v manjšini) prenehale misliti, da je kaznivo dejanje, če na kakšno vprašanje ne vedo odgovora. Naj se potolažijo, to je čisto naravno, nič groznega se ne bo zgodilo, če odgovor na kakšno temo tudi izpustite.

Od takrat pa tudi sama dvakrat premislim, ali sploh kaj vprašati na kulinariki, ker na drugih forumih tako poniževalnega in negativenga odziva še nisem doživela.

Hvala.

25. jan 2012 20:54

Torej, ne glede na kakršno koli družbeno ureditev, pa naj bo to socializem, kapitalizem, despotizem in kar je še tega, ima človek kot posameznik še vedno izbiro. To kar ti si, tega ti nihče ne more vzeti.

Lahko seveda celo življenje jadikuješ in se sklicuješ na razne -izme, mahanje z zastavicami v času Tita, kapitalistične vrednote ipd., lahko pa se v neki točki odločiš, da boš Rubikon (v smislu nevednosti, s katero pridemo na svet) vendarle prestopil. Verjamem, da tisti, ki jim v življenju ni bilo z rožicami postlano (mimogrede - tudi za obvladanje Oxford ingliša mora človek garati, pa bi lahko gledal meksikano žajfnice), pa za kakršno koli diplomo ali osebno zmago že-si-bodi), ved (m)o, da pot navzgor, do izboljšanja, ni vedno tlakovana s cvetjem. Nemarnost (tudi do jezika, tu vztrajam pri svojem), lenoba, ipd. so po mojem mnenju stvar osebne odločitve. Če kdo dvomi, mu priporočam knjigo Eleganca ježa. Ga bo prepričalo.

Sama se zavedam, da bomo vsi ta svet zapustili neumni, gledano na vso znanje in vedenje, ki je kdajkoli obstajalo. Vendar, naredim, kar lahko.

Zoreti pomeni sprejeti tudi kakšno šok terapijo, ko nam nekdo pove nekaj, kar sami že itak vemo, da je tako. Samo lažje je zliti gnev na tistega, ki nam postavi zrcalo. Že prevečkrat videno. Izmenjava mnenj in inteligentno argumentiranje pa ne pomenita, da moramo povsod videti napad na osebno integriteto in igro zapustimo užaljeni kot v kakšnem peskovniku. Mene osebno so (kjer koli pač sem - in tudi ni bilo lahko) povzdignili prav tisti, ki so mi povedali (tudi tako lahko razumemo empatijo), da je življenje trda in odgovorna igra.  Prideš sam in greš sam. Se pa strinjam, da včasih kdo zaide in to nikakor ne more biti sprejemljivo. Sicer pa se mi vse bolj zdi, da gre inkvizicija v drugo smer ...

Sme

25. jan 2012 20:55

Po eni strani pa tukaj sploh ni tako hudo. Te dni sem po enem drugem forumu nekaj iskala. Katastrofa. Takih nesramnosti,  v vseh teh letih, na našem forumu še nisem opazila. Niti takrat, ko se je oglašal "mnčlaphič" ali kdo je že bil?!

25. jan 2012 21:14

Vanja ( sploh glede ogledala in ribe)  in Smeti, tu nekje sem tudi jaz. Pa še s kom bi se strinjala.

Je pač tako, da ta forum različno pojmujemo. Sem enkrat že pisala o tem, pa se mi ne ljubi iskat. Kakorkoli, tu gor smo sila različni ljudje, ampak saj je samo samo forum, virtualno druženje. Da bi se obremenjevali en z drugim? Ljudje, saj ne živimo skupaj. Saj lahko ravnamo kot s TV  - preklopiš, če ti ne ustreza.

Enim je forum priložnost ali možnost, da potarnajo in povprašajo, spet drugim, da se tu izživijo, ker jim kje drugje kaj manjka, tretjim je gola zabava, četri iščejo kak nasvet ali izkušnjo. Da bi se umikali s foruma zaradi nestrinjanja z nekom, ki nam pač ni volji? Lepo vas prosim, saj nismo otroci.

Pride včasih do prerivanja, kdo je bolj pameten in moder, kak "zvezdniški" spopad, pa se potem privrženci hitro postavijo na eno ali drugo stran, eni pa si samo svoje mislimo.

Vsak od nas tu gor o nekaterih ve tudi stvari, ki jih drugi o njem ne vedo, in ga pač presoja tudi po teh vatlih. A o tem ne piše, ker se mu ne zdi potrebno in tudi zato, ker ne želi širiti nekih čisto osebnih zadev. In prav je tako; zakaj bi o kom kaj razglašali in koga etiketirali?

Meni se nihče na tem forumu ne zdi tako pomemben, da bi se zavoljo njega umaknila, toliko samozavesti ja imam.  

Pa če mi je njegov način komuniciranja še tako tuj in nesprejemljiv. Saj je SAMO forum. In potegnimo iz njega vsaj to, da smo si tako zelo različni, sprejmimo to raznokilost in imejmo pogum, pa se poglejmo kdaj v nastavljeno ogledalo, tudi če podoba ni ravno pravšnja (je lahko ogledalo malo vinklasto, pa spači podobo - in kaj potem? Saj je samo ogledalo).

Sem pa na tem forumu spoznala nekaj izjemno prijaznih in toplih ljudi in zame je to najbolj pomembno.

25. jan 2012 23:01

http://www.youtube.com/watch?v=E9bu9w_6hPY&featu

v realnem življenju, na žalost ni tako :/

25. jan 2012 23:26

Pitončica,sem si pogledala, pa ti povem, saj tudi je. Tudi v realnem življenju se to dogaja, meni se, mnogokrat. Mogoče se pa le ustaviti ne znamo, da bi videli in čutili, da ni vse tako zelo slabo.Ne bodi tako črnogleda.

Pa saj  na tem forumu  resnično ni tako zelo grozno. Menim, da je vse kar v mejah normale. Pa saj smo vsi odrasli. In če se vse umaknete in ne želite več komentirat v formu, ja potem je pa jasno, da se vedno eni in isti oglašamo.

Še sreča, ga vsaj ohranjamo pri življenju. Je bilo pa res prijetnejše, ko nas je bilo več. Vedno nove teme, vedno vroča polemika, vedno zanimivo. Vrnite se pa bo spet vse po starem.