Prvošolčki in naloga

majaho  

član od: 9.7.2003

sporočila: 2

13. jan 2012 13:16

Pozdravljene,

ker sem tudi sama mama prvošolca, sem se odločila da sodelujem v debati.

Moj sine ima nalogo samo čez vikend pa to samo 1 črko za napisat ene 10x v različnih velikosih in za nalepit ene par slikic, ki imajo to črko v imenu , ter za napisat eno številko ene 5 x. Vse ostalo pa naredijo v šoli ali pa v PB, ker je vsak dan v šoli do 15 ure. V celem tednu pa ne naredijo v enem delovnem zvezku 5 strani, toliko kot jih ima tvoj za nalogo v enem dnevu.

Mislim da se programi od šole do šole zelo razlikujejo, ker naši imajo zvezke in delovne zvezke v šoli in jih prinesejo domov le v petek, ko jih skupaj pregledava in mi pokaže kaj vse so delali v šoli.

 

LP Maja

maja

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

13. jan 2012 21:16

Programi (to so učni načrti) se od šole so šole prav gotovo ne razlikujejo, ker so na ravni države enotni. Se pa lahko razlikujejo načini dela, oblike, metode,......in morda tudi tempo.

aragorn, tebi pa - samo vse čestitke, moram reči. Imaš sina, ki JE že samostojen in odgovoren, kar se šole in dela zanjo tiče in se nima v SŠ česa bati. Ko bi le bilo veliko, veliko več takih mam, kot si ti, koliko manj težav bi imeli mladi, predvsem na srednji stoipnji izobraževanja.

In večinoma disleksija s puberteto mine (mi je prejšnji teden propovedoval nekdo, ki o tem veliko ve in je sam šel skozi hudo obliko, ko je bil otrok). Še to je dodal, da kaže, da ukvarjanje z glasbo ( v smislu glasbena šola,...) močno pomaga pri lajšanju in odpravljanju tovrstnih težav.

rimljanka

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

13. jan 2012 21:30

aragorn je napisal/a:

Mama F, kot vedno se tudi tokrat povsem strinjam s tabo.

Moja izkušnja: s sinom smo imeli podoben problem, kot ga ima čoko, nikakor ni šlo. Ob tem, da me je spravljala v depresijo misel, kaj šele bo v naslednjih razredih. Potem pa s(m)o ugotovili, da ima močno disleksijo, probleme z dolgoročnim spominom in probleme z motoriko. Kljub temu je večino domače naloge naredil v PB, tako smo pač določili (ravno zato, ker je bil tam prisiljen sedeti, brez pričakovanja pomoči in pahanja s strani staršev) - kar je ostalo za doma, pa se je vleeeeklo. In v šoli enostavno ni uspel vsega prepisati s table. Tako da smo se, še preden je dobil odločbo, zmenili z učiteljico - na njeno pobudo, da je raje poslušal kot pa se trudil pisati in še poslušati, potem pa so mu kopirali zvezke koga drugega. Z odločbo, ko je dobil učno (in oganizacijsko) pomoč, je bilo vse lažje.

Danes je moj sin v tretji triadi in je pri učenju popolnoma samostojen. Ima sicer še vse probleme, čeprav v milejši obliki  - razne vaje so mu pomagale pri disleksiji, urjenju spomina, motoriki.... Sicer sem ga počasi že prej, lani pa dokončno (čeprav s skepso) prepustila samemu sebi - in je kar splaval! Sicer ocene niso tako briljantne kot bi bile, če bi se z njim gulila šolsko snov, so pa zelo zadovoljive in njemu v ponos - ker jih je dosegel sam! Če me prosi za pomoč, mu pomagam (predvsem z enim spraševanjem pred kontrolko ali če se mu ustavi pri mat.), sicer pa je šola njegova stvar. Če dobi slabo oceno ni: kaj bomo naredili, ampak kaj boš naredil. Včasih imam kar malo slabo vest, ko poslušam starše, ki se učijo s svojimi otroki, pred testom tudi cele sobote, ki poznajo celo snov, ki se jo otroci učijo .... Pred kratkim pa mi je prišla v roke knjiga Varuh otrokovih dolžnosti, ki je mojo vest pomirila in ki je še nekatere druge stvari postavila v red. Jo priporočam, čeprav včasih malo preveč tolče po mamah - no, večino si zaslužimo.

Naj povem, da imam še hčer, s katero nismo imeli takih problemov in s katero ravnamo ... no, kot je napisala že mama F.

 

Včasih mislimo, da naši otroci niso sposobni sami opraviti stvari, sami skrbeti za šolo. Če jim damo priložnost, bomo morda presenečeni!

 

mamamia

181604  

član od: 22.7.2011

sporočila: 280

13. jan 2012 23:38

Super, aragorn, da ste pri vašem fantu ugotovili, kje je problem in ste v skladu z njim pravilno ravnali.

Pri nas je pa čisto nekaj drugega in sicer, da se učiteljici enostavno ne da ukvarjati z živahnimi otroki in vse stlači v en koš, češ- hiperaktivnost... Mene je popolnoma šokirala z njeno oceno, da naš šolar ustreza opisu te motnje. Ko smo obiskali CMZ in opravili obisk pri vseh specialistih, se je izkazalo, da je popolnoma normalen živahen otrok. Potem pa začudenje vseh, kako lahko tako oceni otroka po nekih kdo ve kakšnih vprašalnikih in da bi se morala sama malo bolj ukvarjati in zaposliti otroke. Očitno te sposobnosti nima, kar je poznano vsem steršem, katerih otrok učiteljica je bila.

Seveda nisem osamljen primer, to se dogaja kar leto za letom, če kdo od staršev malo ne povzdigne glasu.

Hotela sem povedati samo, da so otroci različni, eni malo bolj počasni, drugi površni, tretji prehitri,... ter da vsak rabi malo bolj drugačen pristop učitelja.

Kar se tiče nalog, jih pa tudi naš prvošolček nosi domov, pa je v PB do 15.30. Marsikaj bi lahko spisal tam, porabil pol urice in nadaljeval z igro, tako pa je doma pri zvezkih pogosto tudi po uro ali dve, ker se vmes zamoti s čim drugim. Včasih se mi zdi, da je v zvezkih od jutra do večera.

Nekako bomo zvozili, mar ne?

181604

patka  

član od: 16.8.2008

sporočila: 372

14. jan 2012 10:33

Mi smo dva prvošolčka že dali skozi, tretji nas čaka naslednje šolsko leto. Oba sta bila v podaljšanem bivanju in smo torbe videli le ob koncu tedna, torej sta vse naloge naredila v šoli. Pri nas imamo kar se tega tiče zelo dosledne učiteljice in je le malo kdaj tudi v višjih razredih ostala naloga za doma. Seveda se je bilo potrebno potem doma učiti ( branje poštevanka...), a naloga je bila v glavnem narejena. Je pa tudi moj sin precej živahen in z zelo kratko koncentracijo, a ob izdatni zavzetosti učiteljic je uspevalo. Nekatere učiteljice res znajo in tudi se posvetijo otrokom. Smo pa imeli s sinom problem v četrtem razredu, ko  učiteljica nikakor ni mogla sprejeti, da je tako živahen in da mu je velik problem sedeti celo uro in slediti pouku. Stalno so romali podpisi in vabila na pogovor. Ko pa smo se čez nekaj let s to učiteljico srečale mi je rekla, da šele sedaj razume, da so lahko tudi taki otroci, da je pač treba malo prilagoditi delo. To je spoznala, ko je začel hoditi v šolo njen sin in ga nikakor ni mogla pripraviti za delo. Lepo, da je priznala, a nam je vseeno zagrenila cel četrti razred.

Po mojih izkušnjah je največ "problemov" ko učijo učiteljice, ki še nimajo lastnih otrok in s poučevanjem šele začenjajo, saj so velikokrat prepričane, da bo šlo vse po priročnikih in knjigah. Tako kot mlade mamice pri prvem otroku. Več izkušenj kot imajo lažje se prilagodijo otroku. Saj je vse to normalno, a za starše večkrat zelo boleče.

 

 

patka

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

14. jan 2012 14:19

Citat: "...da so otroci različni, eni malo bolj počasni, drugi površni, tretji prehitri ..."

 

Tudi starši so takšni, ne samo otroci.

mamamia

mlg  

član od: 27.9.2009

sporočila: 67

15. jan 2012 10:14

Čoko

 

imam občutek kot da najini otroci hodijo na isto šolo in kot da govoriš o mojem sinu.

 

Naj  ti povem da imam tudi sama takega počasnega, sanjavega otroka, ampak ti povem da ni krivda v tvojem otroku, ampak v učiteljici in njenem programu. Sama sem se spraševala podobno kot ti, ko je sin domov prihajal z celim kupom domače naloge, tako da ne veš ali je sploh pri pouku ali kaj. Moj sin se je v prvem razredu toliko nabarval raznih slikic, da se mu je vse skupaj zelo uprlo, porabila sva 3 kompleta barvic za eno šolsko leto, samo barvanje, barvanje, barvanje.

 

Ugotovila sem da je prvo triletje od učiteljice do učiteljice odvisno( v učnem načrtu imajo določeno snov za predelati, pa je vseeno, kdaj kaj jemljejo), moj otrok se je v prvem razredu samo ukvarjal z povezovanjem slikic v neko zgodbo, z barvanjem, vlečenje krivulj takšnih in drugačnih, nikakaršnega učenja črk ali števil. Od svaka sin, pa se je že v prvem razredu učil črke, male in velike tiskane, števila do 10,...

 

Svetujem ti da se na govorilnih urah pogovoriš z drugimi starši, sošolci od tvojega sina in boš videla, koliko pa pri njih otroci delajo domače naloge. Jaz sem bila šokirana, ko smo na enem sestanku sedeli starši zunaj in čakali na vrsto, pa je ena mamica začela spraševati, kako drugi otroci prinašajo domače naloge domov. Takrat sem ugotovila, da jih je zelo veliko, tudi takih ki nimajo počasnih otrok, pa vendar z njim delajo domače naloge po eno uro.

Mi smo se poskušali z razredničarko potem pogovoriti, da naj daje otrokom manj naloge, oz. naj bo naloga nekako smiselna, ne pa samo barvanje in barvanje. A si lahko predstavljate kakšen odgovor smo dobili: pač eni so bolj počasni kot drugi, vsak otrok je različen. Vnela se je taka debata okrog te teme, ampak nismo nič naredili, otroci so se še zmeraj ukavrjali z domačimi nalogami, vsak dan. Še sreča da je bilo že kmalu konec šolskega leta, da smo se te učiteljice znebili. Naslednje leto smo dobili zelo dobro učiteljico, sem pa tja smo imeli kako domačo nalogo, skoraj vse so naredili v šoli, ob petkih pa ni bilo domačih nalog. To učiteljico smo imeli tudi v tretjem razredu, tako da je bilo super. Tudi moj počasnež je naredil vse v šoli. 

 

Moj nasvet: pogovori se z drugimi starši, boš videla kje si, poskušajte se pogovoriti z njo, ni normalno da se vsi drugi otroci zunaj pred blokom igrajo, tvoj pa dela domačo nalogo. Mojega je to zelo prizadelo.

 Na udaru so tudi tisti otroci, kateri pridejo iz vrtca, pa znajo pisati, brati, računati, potem pa se  v šoli dolgočasijo. Čeprav bi morali take otroke prepoznati in jim dajati drugačne naloge, je moj sin bil tega tretmana deležen šele naslednje leto. Dobival je križanke, z veseljem jih je reševal.

 

 

mlg

čoko  

član od: 19.11.2007

sporočila: 867

15. jan 2012 14:12

mlg je napisal/a:

Čoko

 

imam občutek kot da najini otroci hodijo na isto šolo in kot da govoriš o mojem sinu.

 

Naj  ti povem da imam tudi sama takega počasnega, sanjavega otroka, ampak ti povem da ni krivda v tvojem otroku, ampak v učiteljici in njenem programu. Sama sem se spraševala podobno kot ti, ko je sin domov prihajal z celim kupom domače naloge, tako da ne veš ali je sploh pri pouku ali kaj. Moj sin se je v prvem razredu toliko nabarval raznih slikic, da se mu je vse skupaj zelo uprlo, porabila sva 3 kompleta barvic za eno šolsko leto, samo barvanje, barvanje, barvanje.

 

 



mlg

Tole mi je dalo misliti-januar je, pa imamo že 2.komplet barvic...

Vsaj nekaj sem že uspela izvedeti:

- Ne nosijo vsi domov toliko naloge, nekateri pa. Redko kdo dela več, kot pol ure na dan.

-V podaljšanem bivanju rešujejo tisti, ki nimajo nalog, neke učne liste. Naš fant raje rešuje te, kot, da bi delal svojo nalogo, saj ga le-ta dolgočasi. Rešuje liste višjih razredov, ne tiste za prvošolce. Nihče ga pri tem ne nadzira ali usmerja (ali omejuje).

-Fant se izgublja v podrobnostih- ko drugi rišejo predmete v množicah s svinčnikom, se on tega loti z barvicami, z vsemi možnimi detajli. Za izziv si postavi nekaj, česar še ne zna, potem se pa s tem ukvarja. Si predstavljate razliko, če se lotiš narisati znanih 20 predmetov s svinčnikom, ali pa 20 z barvico, pobarvanih, ki jih rišeš prvič? Ko morajo napisati 10 poljubnih računov (računajo pa do 5, seštevanje, odštevanje), si on napiše 10 računov z množenjem, potem se pa trudi s tem...

Ko rišejo ilustracijo zgodbe, on poskuša napisati zgodbo s črkami (ne, ne učijo se še pisati, niti posameznih črk!) Učiteljica ga pusti, da dela po svoje, za doma nam pa potem ostane gora dela (ki teče v enakem duhu).

Saj ne vem, kaj narediti. Lepo, da hoče več, ampak potrebno je narediti tudi tekoče delo. Slediti navodilom...

Res ne vem. Kako to urediti, pa ne zavreti želje in potrebe po VEČ?

Čakam na pogovor z učiteljico.

Vmes pa ne vem, ali bi  ali

čoko

čoko  

član od: 19.11.2007

sporočila: 867

15. jan 2012 14:16

Aragorn, tebi pa samo čestitke, za takšen uspeh, tudi tvoj post mi je dal misliti!

čoko

zeta  

član od: 21.5.2009

sporočila: 1353

15. jan 2012 15:25

Čoko, jaz bi se z učiteljico dogovorila, nato pa se obe pogovorita s fantom, da dela v šoli tiste naloge, po vsebini in zahtevnosti, ki ne odstopajo od dela, ki ga opravljajo ostali v razredu. Če bo z delom končal prej ga pač naj zaposli z dodatnim delom, oziroma naj mu takrat predlaga, da pobarva in okranclja tisto kar ima navado itd. In če v 1. razredu seštevajo in odštevajo ne razumem učiteljice, da dovoli, da operira z množenjem. Njena naloga je, da vodi delo v razredu in tukaj si ne bi smeli učenci izbirat ali bodo seštevali ali množili, če množenja še nekaj časa ne bo v programu dela.

V šoli naj sledi pouku, doma pa, če mu je v veselje naj dela tisto zaradi česar je sedaj v zaostanku. Tako bo fant videl, da obstajajo neka pravila pri delu, ki se jih je potrebno držat. Ker četudi je nadarjen in z znanjem določenih reči v prednosti se mu lahko zgodi, da bo popolnoma zapel. Tudi nadarjeni učenci morajo namreč delati pod nadzorom in tudi oni se morajo držati pravil v skupini.

Želim, da čim prej najdete pravo pot in vam bo šola samo še v veselje, ker očitno ne gre za počasnega otroka, ki ne bi obvladal naloženih obveznsti ampak se mora navaditi prepoznavat kaj je pomembno in bistveno in kaj lahko še malo počaka za razvedrilo. To je pa tudi pomembno v življenju.

 

zeta

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti