Dedovanje

6. jan 2013 16:05

Naj bo zapis Kvačkarice v poduk vsem, ki imajo namen vlagati denar v lastnino nekoga drugega.

6. jan 2013 16:17

Če vlagata v hišo, hranita račune, lahko da pridejo prav, če pride do izpodbijanja morebitne oporoke.

6. jan 2013 16:23

...... iz deleža jima ta pripada...

Ja in to samo zato, ker so zakoni pri nas tako napisani, žal.

6. jan 2013 18:25

Kvačkarica, to, kakšne odnose imate v družini se ne bo spremenilo ne z darilno pogodbo (v primeru, da starši kaj podarijo pred smrtjo) niti z dedovanjem. Je pač tako, da je ogromno familij med sabo skreganih in žal si ti tudi v taki. To ne pomeni, da se velja s tem sprijazniti (ker, saj je veliko takih familij, ergo ni tako podn), se pa je treba odločiti in naučiti, da se v take odnose ne vlaga nekih pričakovanj, če se že vnaprej ve, da se to ne bo zgodilo.

Tudi ni kakšnega blaznega haska vlagati v imetje nekoga drugega - in to početi brez dokazil o tem, kdo je kaj plačal.

Glede svojih pravic in obveznosti in postopkov ti svetujem, da pogledaš, kdaj si upravičena do brezplačne pravne pomoči (si nekoč omenila, da nisi zaposlena) http://www.sodisce.si/sodni_postopki/brezplacna_pra ali na www.informiran.si pri svetovanju glede dedovanja in družinskih razmerij. Ne gre, da bi amaterski kuharji tole reševali in še manj je produktivno, da tule nekaj na pamet stokamo o tem, kakšni zakoni so v tej državi. Glede dedovanja so čisto spodobni. Tudi sodišče jih čisto spodobno izvaja. Spodobnost ljudi je pa druga zgodba.

6. jan 2013 22:47

Nujnega deleža ni pri Pogodbi o dosmrtnem preživljanju, kjer sprejmeš preživljanje osebe, in odplačaš premoženje.Premoženje se prenese šele ob smrti. Podobna pogodba je Pogodba o preužitku ( včasih so rekli aucuh), vendar se v tem primeri premoženje takoj prenese na noega lastnika.

Izročilno pogodbo je mogoče skleniti samo z dediče, premoženje se prenese takoj, vendar morajo sodelovati vsi dediči, ki imajo pravico do nujega deleža, sicer se upošteva kot darilna pogodba.

Vse navedene pogodbe ureja Obligacijski zakonik, so odplačne in ni pomembno, koliko časa se izpolnjuje, ne smejo pa služiti izločitvi nujnih dedičev. Posledice teh pogodb so take kot da bi zapustnik premoženje pred smrtjo prodal, torej ni česa dedovati, torej ni nujnega deleža, Pogodba je odplačna, aleatorna , ker pomeni tveganje glede trajanja.

Obstajajo še darilne pogodbe, ki je tudi IZročilna pogodba, če ne dajo soglasja vsi nujni dediči, kjer ima plačnik pravico vračila vplačanih stroškov za preživljanje, oskrbo, obnovo nepremičnine, vendar pravica do nujnega deleža ostane.

Pogodbe se sklenejo v obliki notarskega zapisa pri notarju, praviloma v obveznosti tostega, ki daje premeoženje vknjižijo v ZK, smiselno pa je tudi zavarovati premorežnje s prepovedjo odtujitve in obremenitve v koristi bodoče lastnika, če ni takjšnjega prenosa.

Oporoko je potrebno sestaviti v skladu z zakonom, pozor pred oporokami, ki niso lastnoročne, vendar ostane pravica do nujnega deleža, razen če ni izključena z razdedinjenenjem ali dedno nevrednostjo.

Podrobne informacije bodo dali odvetniki, ki od dednih sporov dolgo in dobro živijo.

Čeprav se pravda konča v vašo korist, je potrebno imeti denar za odvetnika, postopki trajajo, vprašanje pa je, če ima nasprotna stran denar, da ta strošek vrne.

Brezplačna pravna pomoč: če imate premoženje v višini cca 17.000€, do nje niste upravičeni.

7. jan 2013 18:33

Tole:

Brezplačna pravna pomoč: če imate premoženje v višini cca 17.000€, do nje niste upravičeni

ni čisto enako temu (kar piše na spletni strani sodišča):

Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (Zakon o socialnem varstvu).

Namreč, je tako, da premoženje je tisto, ko vse, kar imamo, izrazimo v denarnih enotah - in po tej logiki zelo hitro zelo veliko ljudi pride na 17.000 EUR (avto, pohištbo+ nekaj aparatov) - in po tej logiki verjetno nihče ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Če pa se za upravičenost do brezplačne pravne pomoči upoštevajo mesečni dohodki (skratka, tisto, koliko pride v hišo vsak mesec in kaj ostane, če to razporedimo na člane družine) - in sodeč po podatkih s sodisce.si gre za to - potem je pa vseeno za BPP upravičenih več ljudi.

8. jan 2013 8:16

Ko omenjate brezplačno pravno pomoč, si ne morem kaj, da se ne nasmehnem. Delodajalec me je nakako nezakonito odpustil. Obrnila sem se na odvetnika, ki je raziskal celotni postopek. Seveda bi mogla iti v tožbo in ........Na zavodu za zaposlovanje sem omenila problem in kako je, če mi kakorkoli pomagajo, glede na to, da sem brezposelna? Ne bi razpravljala o tem, kakšen je bil odgovor. Vse skupaj sem umaknila in jih poslala nekam! Vandelina jr. tvoji navedki so točni, saj so mi tako tudi povedli....lp

8. jan 2013 20:13

Moje vedenje je  iz zavrnilne  odločbe za BPP. Kriteriji so enaki kot za DSP.

Pozabila sem povedati, da se nepremičnina, kjer živiš, ne šteje. Vsekakor pa so velike omejitve. Še nekaj: ali ste vedeli, da se ima država za dodeljeno pravico iz BPP pravico vknjižiti na premoženje ?

9. jan 2013 12:40

ko tole berem, me spreletavajo misli.......pri nas doma se velikokrat z možem pohecava proti sinu: poglej kako je tebi lepo, za mnogo stvari si mislil, da si prikrajšan, ker si sam.........ampak.....poglej kakšno srečo imaš v življenju, ..... z nikomer se ti vsaj glede dedovanja, ne bo treba kregat.....in potem se zopet vprašamo, je to prednost ali kazen

9. jan 2013 17:23

Kjer je več otrok je dedovanje dober preizkusni kamen odnosov v družini. A pri parih brez otrok zna biti še huje, ko se vesoljno sorodstvo začne prepirat, komu od bratov in sester obeh zakoncev pripada več in zakaj. To so šele "veselice", eno smo nedavno doživeli ... Katastrofa.