Dedovanje

8. okt 2011 18:20

Če tvoj mož otroka posvoji, postane enakopraven dedič, kot če bi bil rojen vama.

8. okt 2011 18:35

ker se dobro razumemo z sinovim očetom, ne vidimo poante v tem, da bi ga mož posvojil. Vem pa, da bi to bila najbolj enostavna rešitev.

8. okt 2011 19:14

Če napiše oporoko ali mu še za življenja podari svoj delež, je zadeva rešena. Če ni posvojen, deduje samo po mami, in še to le del preožeja, ustvarjen v času skupnega življenja mame in njenega zdajšnjega partnerja.

A vseeno je to vprašanje za odvetnika, on ve še za veliko podvprašanj, na katerja jepotrebno odgovoriti v takih priemrih, da se zadeva izide po željah tistega, ki želi komu kaj zapustiti.

In kaj porečete na primere, ko svojci šele na zapuščinski obravnavi izvedo za otroka pokojnika, ki seveda uveljavlja pravico do dedovanja (pa ne samo nujnega deleža?). Smo take šoke že večkrat spremljali.

Pa še nekaj: nasploh mnogi pozabljajo, da je predmet delitve premoženja partnerjev, ki sta skupaj živela, le tisto, ustvarjeno v času trajanja skupnega življenja (zakonske zveze ali zunajzakonske ksupnosti - za to se pa ve, kdaj so izpolnjeni pogoji, da je priznana). Torej če sam jaz že imela svoje stanovanje, ko sva se poročila, to ni predmet delitve (z izjemo, če so bila kasneje skupna vlaganja, kar je pa seveda treba dokazati). Zato ni nikdar odveč hraniti nekih računov in sploh papirjev v zvezi s premoženjem.

Samo zdaj smo se že malo oddaljili od teme. Naj ostane osnovno vodilo: v zvezi z delitvijo premoženja in oporko - k odvetniku. Čim prej, tem bolje.

8. okt 2011 20:27

hvala!

9. okt 2011 12:28

Neika, mž nima sina, ampak samo pastorka, ki pa ni zakoniti dedič.

ZAkoniti dedič postane, če ga materin mož posvoji, to pomeni, da je vpisan v rojstni list kot njegov oče. Priimek ni pomemben, le rojstni list.

Ni mogoče, da bi umrla mož in žena hkrati. V tem primeru ( npr. prometna nesreča), se šteje po zakonu, da je uml starjši prej.

Torej, premetna nesreča, mož starješi, umreta  hkrati. Mož umre prvi, nate deduje žena 1/4 skupne hiše, 1/4 pa sorodniki. Nato sin po materi deduje njen delež tj. 1/2 in 1/4, ki ga je dedovala po prej umrlem možu ( če je starejši).

Če je žena starejša: 1/4 po materi deduje sin, 1/4 pa mož. Po možu dedujejo potem 1/4 dediščine in njegovo 1/2, njegovi sorodniki. Pastorek nič. Če pa je sin, potem je postopek tako kor pri materi.

Taka je delitev v primeru, če je delež obeh zakoncev enak, pridobljeno v zakonu ali pa z darilno pogodbo po poroki.

Če pa je predmet dedovanja samo skupno premoženje, se ta skupni delež deli kot zgoraj, posebno premoženje ( tisto pred zakonom, dediščina po poroki ), je dedovanje tako:

Sin ne deduje nič od posebnega premoženja olima, deduje pa od skupnega kot zgodaj, če je mati starejša in umereta hkrati.

Če pa je mati mlajša, pastorek ne deduje ničesar od posebnega premoženja očima, vse dobijo sorodniki. Po materi deduje kot zgoraj.

Oporoka in dedna pogodba po OZ ( Pogodba o preužitku, Pogodba o dosmrtnem preživljanju, Izročiln pogodba, Darilna pogodba, Pogodba ze primer smrti ( je ni več), je praviloma zapisana zato, da se spremeni dedovanje po zakonu in vpliva na nujne deleže, če so pogodbenik zapustnik in zakoniti dedič.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju, Darilna pogodba in Prodajna pogodba pa odnese dediščino vsem. Če je sklenjena na pravilni način in pravočasno.

OPisujem dedovanje in ne delitev skupnega premoženja pri razvezi. Od tega pa dobro živijo odvetniki.

9. okt 2011 15:56

no, saj tako sem si prestavljala. OT - sem starejša, torej je sin še bolj "ogrožen"! Nisem te pa razumela, ali oporoka pri odvetniku lahko prepreči dedovanje ostalim sorodnikom? Verjetno še vedno lahko zahtevajo nujni delež? Se lahko še za časa življenja oporočiteljev odpovejo nujnemu deležu v korist naju ali sina?

zakomplicirano. Zdaj imam pa kaj za tuhtat. Moram poiskat doberega odvetnika za dedno pravo. Mi lahko svetujete?

9. okt 2011 18:29

Za časa življenja:

Če gre za odpoved neuvedenemu dedovanju, se sklene sporazum, ki ima pravni učinek le, če je sklenjen med prednikom in potomcem in v obliki notarskega zapisa.

več je napisanega tule:

http://www.pravna-pomoc.info/dedno-pravo/odpove

9. okt 2011 18:38

hvala, bo treba poiskat odvetnika in se spravit tja. Mož ima namreč tri brate in oba starša....

9. okt 2011 20:18

Spela, mar verjmeš, da lahko preprišač sorodnike, ki z zapustnikom nimajo nič (bretje sestre, nečaki, nečakinje,sestrične in bratranci), žena pa jim sploh ni všeč, da se bodo v času življenja odpovedali dedovanju, ko jim pade z neba neka dediščina, ker nimajo DOLŽNOSTI preživljanja, žena pa to dolžnost ima.

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju se namreč sklene pred smrtjo, sklene ga ŽIV bodoči zapustnik, ki bi sicer lahko napisal oporoko, pa je očitno nekako noče in tako izključi daljnje sorodnike in sorodnike, ki praviloma čakajo kot krokarji na smrt nekoga, ki ga mooče niso nikoli srečali.

Sporazum je verjetnejši med starši in otroki, pa se tu se najde kdo, ki pa ni zadovoljen in vse gre v korist- odvetnikom.

Neika, mož naj napiše oporoko v korist nekoga od vaju: tebe kot partnerke ali žene, tvojega sina kot neke tretje osebe. Če noče bratom nič pustiti, ti pa niso upravičeni do nujnega deleža, razven v izjemnih primerih ( nesposoben za delo in brez dohodkov).Oporoko napiše pri notarju, ali pa sam, NA ROKO in sam podpiše, na roko, potrem pa jo  shranite.

Najcenejša varianta. Še tvoje vprašanje: ali lahko tožijo. Lahko, vendar je upanja za njihov uspeh, če je oporoka Ok. zelo malo.

Iz mojih izkušenje pa vem, da se ljudje obnašajo kot da so nesmrtni. Oporoke jim sploh ne smeš omeniti.

Vskaa opororoka lahko SPREMENI dedovanje po zakonu.

Če tvoj mož pravilno napiše oporoko, tudi brez odvetnika in je veljavna in zapusti premoženje tebi, tvojemu sinu, bratje ni starši ( če imajo lastna sredstva za preživljanje ), ne dobijo nič. Nujnega deleža razen v izjemnih okoliščinah, ne morejo zahtevati.

14. okt 2011 17:11

frina, tvoj zadnji odstavek mi ne da miru. Kjerkoli sem brala tu na netu, na različnih spletnih straneh, zakoniti dediči, če je oporoka, postanejo pač nujni, in jim torej pripada nujni delež.

a sploh obstaja kak način, da sta mož in žena izključna prejemnika premoženja po smrti katerega od njiju, brez teh deležev?