Najljubši sendvič

31. okt 2012 8:35

MBrando, ti kar kompliciraj še naprej, te je luštno brat, tvoje veselje  in apetit je prav nalezljivo.

Glede nadeva za sendviče ti na žalost ne vem nič novega svetovat, bi pa na tvojem mestu vsekakor sama spekla kruh. Zdaj, ko se je shladilo, ga tudi jaz pečem vsak dan, ti lahko povem iz prve roke, da je tak, ki mu dodaš te ali one oreščke še boljši.

S pistacijami ga spečem vsako leto marca, na dan sv. Patricka. V testo zamesim še skodelico bučnega olja, pa imamo na ta dan zelen in dišeč kruh. Jaz navadno pripravim za zraven pašteto iz piščančjih jetrc in bakala na belo, ma ti se boš gotovo spomnil česa izvirnejšega.

Speči nekaj vrst kruha in uživaj v hrani in življenju še naprej!

31. okt 2012 9:03

Marlon, .....c'mon a ti sveže kumare in kisle skupaj in potem s tem ubijaš pršut in arašide in papriko, da ja ne pridejo do izraza? Si pa definitivno termin too much information pripeljal na nov level.

BTW, če na kruhiču ni hrustajoče skojice, džaba ti fila.

31. okt 2012 12:45

Kaj pa tak sendvič, da bi naredil namaz iz skute in zdroblenih pistacij, mogoče, da se lažje meša žličko kisle smetane ali mleka zraven pa začinjeno. Potem bi dal na kruh tanko narezano svežo kumaro (bučko), potem dobo mortadelo ali pečen pršut, čez ta namaz in "pokrov".

31. okt 2012 13:11

Veš kaj MB, si mi naredil takšne gušte, da sem šla (zase in za pobiralce oliv, ki se trenutno mudijo pri meni) spečt piadine, te sem pa potem nadevala s prekajenim lososom, z malo skute in malo cikorje. Vsi smo bili zadovoljni, apetit se je odprl, že kuham izdaten brodet in ta bo s polento, kuhano v več smetane kot mleka naše kosilo.

Za sladico pa hehetanje ob nenehnem plagiatorstvu outsiderke.

31. okt 2012 13:37

Če malo prenesem MBrandova cinclanja v kuhinji na življenje: kako do hudorja se odločiš za karkoli v službi, mah ne samo to, celo kako oblečeš, če se ne moreš sam odločiti, koliko pistacij bi dal v sendvič, da bi bilo ravno prav. Ravno pravje zelo subjektivna zadeva.

Bi bilo čisto drugače, če bi nam pisal, kako si se ukvarjal s poizkusi v kuhinji, kaj je ratalo in kaj ne.

31. okt 2012 14:15

Daj no Vanja, pa menda ne misliš resno, da se kdorkoli odloča za karkoli, tudi za malico na podlagi nasvetov na netu.

Saj vsi radi prebiramo recepte in mnenja, kuhamo pa seveda še naprej po naše, oziroma, kot mi je enkrat razložil en električar iz Istre. Je bil doma iz Buzeta, pri meni je nekaj delal ravno na jesen pa me je podrobno spraševal kako vlagam štorte (ena vrsta oliv, primerna bolj za vlaganje, kot za stiskanje). In sem mu seveda razložila in pokazala in sem ga še vprašala, kako da pri svojih letih in provinienci ne pozna postopka. Pa mi je odvrnil, da vlaga olive po svoje že petdeset let, ampak da ga pač zanima, kako od kraja do kraja to delajo drugi. Vlaga da jih vedno po svoje, včasih pa doda kaj novega, kar je slišal na svojih poteh.

No, jaz tudi ravnam tako, in kot ta stric prav rada poslušam in berem o tem, kako kuhajo drugi. Pa prav posebej me razveseli, če v kakšnem prispevku zasledim resnično veselje do hrane in kuharije. Recepti me na Kulinariki sploh ne zanimajo, biskvit s pecilnim praškom in pudingom po vrhu, halo? Mi je pa zelo zanimivo prebirati prav taka mnenja, kot nam jih dnevno servira MBrando pa še kdo. In seveda se strinjam s teboj, če nam bo napisal kako je šlo v kuhinji, še boljše.

31. okt 2012 14:53

Nola, gre predvsem za neodločnost. Eno je vprašat za nasvet, drugo je pa tole, kar spravlja na papir tale naš nadobudnež. Povejte mi, koliko pistacijev naj dam v sendvič, da bo ravno prav? C'mon. In ker ne dobi odgovora, vpraša še enkrat. Pa sem že parkrat svetovala, naj naredi par variant in se odloči zase.

Pač imam celo življenje opravka s strankami. In prav na podlagi tega sem našega Branda dala v kategorijo s tistimi, ki se odločajo pol ure, če bi kupili bucike s pastelnimi barvami glavic ali tiste v bolj udarnih barvah. Make a decision, man! So bolj pomembne stvari v življenju, kot razglabljanje če je sendvič boljši z dvema ali s tremi rezinami pršuta, a ne?

Saj parkrat je tako pisanje (v mislih imam spraševanje koliko česa) kar pocukrano srčkano, po enem letu spada pa k (cenzurirano). Ko napiše, kaj je staršem pripravil za zajtrk je občasno zabavno čtivo ob moji prvi kavi.

31. okt 2012 15:56

Vanja, kako že gre en najpogostejših nasvetov na Kulinariki: preskoči, če te moti

lp

31. okt 2012 16:14

Ja, ampak tega cincanja je že toliko, da se ga težko preskoči... Ne vem, če še bom lahko kdaj jedla sendvič, brez da bi pomislila na muke MBranda :(

31. okt 2012 16:17

My sentiments exactly.