8. marec

elaphus  

član od: 27.9.2002

sporočila: 6945

9. mar 2011 9:55

Neeee, na "bodiiznajdljiv.com" (zaradi mene je lahko tudi ".si")!

 A moram razložit? No, tale vrat in glava se sicer ne nanašata na "velike" pravice, ki se tičejo volitev, kontracepcije, enako plačilo za enako delo in podobno, ampak na tiste male (no, ja, recimo) pravice, ki se odvijajo in razvijajo v družinskem krogu. Tisto: frkanje nogavic za vso družino, opravljanje vseh gospodinjskih del, kuhanje, pospravljanje, pa možje in otroci ne pomagajo...... Vrat, ki vrti glavo, je samo v izogib neprestanim prepirom, mulastim nosovom, loputanju z vrati, prikritemu godrnjanju in podobnim neslanostim.

lp

cervus

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

9. mar 2011 10:12

Jaz bi rekla, da so izborjene pravice žensk odlična podlaga, da jih tudi doma prenesemo v vsakodnevno življenje. Enim to uspeva bolj, drugim manj. Ne mislim na klasično delitev dela. Ker zame ni enakopravnost, če tudi mož sesa ali lika, a ženi ne dovoli s prijateljicami ven, čeprav si ona to želi. On pa seveda lahko gre.

Zame je večja enakopravnost, če jaz sesam (ali kuham ali pobiram njegove nogavice po sobi), a tudi lahko počnem, kar sama želim. Pa najsi je to druženje s prijateljicami takrat, ko to meni ustreza, brez da me on omejuje, ali zgolj posedanje v dnevi sobi. Da mi nihče ne diktira, kaj smem (oziroma moram) početi in česa ne. Da je delitev dela dogovorjena in ne v naprej določena.

 

Mamamia

mamamia

breskva  

član od: 11.10.2007

sporočila: 3074

9. mar 2011 13:13

[citat=--mamamia--]

Jaz bi rekla, da so izborjene pravice žensk odlična podlaga, da jih tudi doma prenesemo v vsakodnevno življenje. Enim to uspeva bolj, drugim manj. Ne mislim na klasično delitev dela. Ker zame ni enakopravnost, če tudi mož sesa ali lika, a ženi ne dovoli s prijateljicami ven, čeprav si ona to želi. On pa seveda lahko gre.

Zame je večja enakopravnost, če jaz sesam (ali kuham ali pobiram njegove nogavice po sobi), a tudi lahko počnem, kar sama želim. Pa najsi je to druženje s prijateljicami takrat, ko to meni ustreza, brez da me on omejuje, ali zgolj posedanje v dnevi sobi. Da mi nihče ne diktira, kaj smem (oziroma moram) početi in česa ne. Da je delitev dela dogovorjena in ne v naprej določena.

 

Mamamia

Isto razmišljam tudi sama. breskva

vikica  

član od: 25.4.2009

sporočila: 560

10. mar 2011 9:44

Tudi moje mnenje je podobno kot menita breskva in mamamia. Ženska in moški sta le dve polovici človeka, ki imata vsaka svojo vlogo v razvoju človeštva. Nikoli ne bom tako močna kot moj mož, tehnika, mehanika, elektrika ipd, me ne zanimajo, zato delam tisto kar zmorem in znam. Važno je, da oba delava in da se ne čutim izkoriščano. Lepo je tudi, da znamo biti hvaležni, da znamo reči hvala, ko dobimo servirano to in ono, da se znamo pogovoriti kaj nekomu ne paše, ne pa da samo pričakujemo in ukazujemo, ali pa da smo užaljeni za vsako figo ko stvari ne tečejo tako kot si partner predstalja. Vendar je najhuje od vsega, če se čutiš utesnjenega, če ne moreš početi stvari, ki te zanimajo, obiskovati svojega doma ali imeti stike prijatelji. Zato se kljub temu, da imajo vse, nekateri počutijo kot v kletki, čeprav mogoče zlati. Toda enakopravnost je zajamčena tako z zakonom kot raznimi deklaracijami, treba si jo je le izboriti. Za nekatere so tovrstne žrtve prevelike, ali pa imajo druge ovire, da si danih možnosti ne zagotovijo (materialne, strah, lagodje , ipd). Sporočilo je spremenil(a) vikica dne 10. 2011 09:46

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

4. jun 2012 3:02

8. marec je sicer že krepko mimo... nikoli do zdaj nisem kaj dosti razmišljala o teh stvareh. Dobro, ne morem mimo tega, da sem bila v vseh službah vsaj petino manj plačana od moških kolegov, da sem morala na faksu znat vsaj parkrat toliko od sošolcev, da sem dobila pozitivno oceno. V privat življenju pa se nisem nikoli počutila zapostavljeno zaradi spola. Mogoče pa le nisem opazila?

Zadnje tedne pa je to 'issue' na celotni fronti, tudi doma. In mi ne da spati. Da je pač še vedno oz od vedno tako, da smo pač ženske drugorazredna bitja. Kako se ve spopadate s tem? Mene priznam, boli. Mi je mlje moč in voljo do življenja. Me pač niso vzgajali v duhu manjvrednosti spolov. Da so sicer bolj moška in bolj ženska dela, a so oboja enako cenjena. Da tudi sama lahko menjam gume na avtu in da lahko mlajši brat sam opere svoje perilo.

OlivaB

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6078

4. jun 2012 5:17

OlivaB, zdaj pa jaz ne bom mogla spati, ker ne razumem, kaj te muči.  Če te muči dejstvo, da je večina žensk plačana manj kot moških, bo treba kar precej truda na politični fronti, da se zadeva popravi.

 

Tisto, kar se dogaja na domači fronti pa lahko urediš le sama. Toliko, kot se spoštuješ sama, te bodo spoštovali tudi drugi.

Če zna punca sama zamenjat kolo na avtu (gume so malo bolj zategla zadeva ) in fant sam oprati cunje, v naši hiši ne spada niti v enakopravnost niti v (samo)spoštovanje. Je pač znanje, ki ti vsake toliko časa prav pride.

 

 

Vanja

naor  

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

4. jun 2012 8:13

Oliva, mene pa zanima, kaj si mislila z izjavo, da si morala parkrat več znat od sošolcev za pozitivno oceno. Ne rečem, ženske so tudi manj plačane v enakem poklicu od moških kolegov. Ampak da se znanje ocenjuje z drugačnimi vatli za fante in dekleta, to mi je pa novo.

Z bratom pa po moško opravi, to pa res ni stvar, zaradi katere bi ti jemalo voljo do življenja. Še vse življenje je pred tabo in boriti se boš morala na vseh področjih, z moškim in ženskim spolom, zato malo več korajže in manj samopomilovanja, deklica.

Le od kje ti misel, da smo ženske drugorazredna bitja. Jaz že nisem, le zakaj bi bila ti? In še to. Saj si že slišala, da se mora vsako živo bitje boriti za svoj prostor pod soncem. Ti nisi izjema. Drži se!

 

naor

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

4. jun 2012 8:14

Oprosti Vanja  ni blo nalašč :) Ti pošiljam lepe misli, da boš vseeno dobro spala 

Ven me je vrglo, ker nikoli nisem kaj dosti razmišljala o tem in na tak način. Da odnosi v družinah pravzaprav definirajo odnose v družbi in ne kontra. Kaj pa vem, verjetno sem vsa ta leta živela v vatki, ali pa kot noj, da nebi videla realnosti. Da imamo ženske večinoma nižje plače za isto izobrazbo in del. mesto - mimo tega nisem mogla nikoli. Da pa zadnja leta le redko katero znanko še čaka služba ob izteku porodniške je pa tudi meni postalo malo preveč 

Da bo treba na politični fronti užgat še kakšno revolucijo, je očitno. Ventar takšne v stilu izpred 100 let danes sigurno ne bodo imele več efekta. Kako se pa druge lotevate teh reči? Jeste veliko čokolade in z enim učkom mižite - v stilu kar ne vidiš ne boli? 

 

OlivaB

OlivaB  

član od: 5.7.2011

sporočila: 649

4. jun 2012 8:22

Naor, žal sem že prestara za naziv 'deklica' a vseeno paše 

Brata sem omenila le kot primer, da sva bila vzgajana v duhu,kjer ni tega: punčke morajo pospravljat na velko, fantkom pač ni treba. Sva morala kar enakovredno oba. In ker sem kazala več veselja za tehniko od brata, me oče nikoli ni omejeval, češ ti pojdi kuhat z mami.

V času OŠ in SŠ tudi sama nisem poznala tega, na faksu pa je bilo kar nekaj profesorjev, ki niso bili navdušeni nad idejo žensk v inženirstvu. Sicer sem razlike 'opazila' šele proti koncu, prej sem bila prepričana v svoje slabše znanje.

Svoj prostorček pod soncem sem že našla. Lahko da bom še kakšnega, če se tega naveličam. S tem nimam problemov.

OlivaB

Terman  

član od: 11.5.2011

sporočila: 277

4. jun 2012 8:26

Za enakopravnost žensk na delu se bo največ doseglo, če bo porodniški dopust obvezen in enako dolg za oba starša.

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti