Danes je praznik, ki se mu reče Mednarodni dan žensk. Čestitam vsem, ki ga praznujemo. Praznujemo ga tisti, ki smo globoko prepričani, da se svet (od mikrokozomosa naprej) lepo uredeja, če ga urejajo ljudje obeh spolov in so pri tem enakomerno in enakopravno zastopani. In ki spoštujemo vse tiste pogumne ženske, ki so se borile za enakopraven položaj - ne glede na to, kako so pri tem izstopale, kako so morale požirati kakšno pomenljivo in posmeljihvo pripombo (da ne rečem kaj hujšega).
Ampak resnica je takšna, da realno gledano, ženske še kar nimamo na vseh področjih faktične enakopravnosti. Statistika je surova. Pa v Sloveniji še ni tako silno hudo, ker bojda imajo v povprečju moški "samo" 8% višje plače. Tule navajam nekaj iz današnjega Dela:
"Ta podatek uvršča Slovenijo med države EU z razmeroma majhno razliko v plačilu med spoloma, a so razmere daleč od enakosti predvsem v tistih poklicih, ki veljajo za tipično feminizirane.
Da trenutne razmere v akademski in raziskovalni sferi diskriminirajo ženske, ne glede na to, ali so tako imenovani objekt ali subjekt raziskovanja, opozarjajo tudi pri Komisiji za ženske v znanosti, razen redkih izjem pa se niti športnice ne morejo pohvaliti z enakimi zaslužki kot njihovi moški kolegi. Ženske v EU zaslužijo povprečno 17,5 odstotka manj kot moški. Če bi želele prejeti enako plačilo, kot so ga leta 2010 moški, bi morale delati vse do 5. marca 2011, zato so pri evropski komisiji ta datum izbrali za evropski dan enakega plačila. Italijanke zaostajajo pet odstotkov za svojimi rojaki, Estonke pa skoraj tretjino.
Ženske prevladujejo v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, farmaciji, pravu, socialnem delu, računovodstvu, pri kadrovskih in tajniških delih, prodaji, osebnih storitvah in čiščenju. Med vzgojitelji jih je 98 odstotkov, med predmetnimi učitelji 79, med višje in visokošolskimi pa le še 44 odstotkov. Ti pa predavajo po večini študentkam, ki so predstavljale skoraj dve tretjini (62 odstotka) diplomantov terciarnega izobraževanja leta 2009.
Tudi sicer je bila med ženskami, ki so bile leta 2009 delovno aktivne, tretjina (120.400) z višje- ali visokošolsko izobrazbo, s to stopnjo izobrazbe pa je bilo le 18 odstotkov (87.500) moških. Vendar je le petina direktorjev družb z najmanj 50 zaposlenimi žensk. Prav na to vrzel je opozorila Tanja Salecl, direktorica urada za enake možnosti – kljub povprečno višji izobrazbi ženske še vedno zasedajo manj odgovorna in slabše plačana delovna mesta, več jih je med registrirano brezposelnimi, pogosteje so izpostavljene revščini, opravijo več gospodinjskega dela in nege otrok.
..........
Na vodilnih mestih z moškim vzorcem
Kvantitativni kazalniki potrjujejo, da so ženske kljub enaki izobrazbi manjkrat na vodilnih mestih v znanosti. Čeprav jih je mogoče več kot pred desetimi leti, ti podatki ne kažejo, kaj se dogaja v resnici, saj so ženske morale pogosto prevzeti moške, tako imenovane falokratske vzorce vodenja in so se s tem umestile v moški svet, meni docentka za antopologijo dr. Renata Šribar, članica odbora za pripravo konference Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice, ki jo je včeraj organizirala komisija za ženske v znanosti. Opozarja, na primer, da si delamo medvedjo uslugo, ko govorimo o feminizaciji poklicev, ker s tem avtomatično povemo, da je ta poklic že degradiran. Po drugi strani pa nihče ne govori o maskulinizaciji, ko začnejo moški vstopati v poklice, ki so bili prej tradicionalno ženski...."
Ampak veste, kaj je tudi bridka resnica? Tistih 8% razlike v plačilih, to ne nastane nekje izven nas. Tistih 8% v bistvu naredimo že v osnovni družbeni celici (familiji), ko razvijamo neke vzorce, ki so v bistvu konservativni. Tisto večno zlaganje štumfov od vseh (in izgovor, meni je to enostavno, jaz to hitreje kot ostali), tista totalno nerazumljiva sreča, ker "mi moj moški pomaga pri gospodinjstvu" (halo, a moški je pa kao gospodinjski asistent?), namesto da bi bilo samo po sebi umevno, da vsi člani familije delajo opravila, ki so nujna, da familija funkcionira, tista večna tišina, ki nastane vedno, ko bi bilo bolj pametno, da bi ženska rekla NE, pa tega ne stori, ker se noče nikomur zameriti in pač stisne zobe (malo potrpi) in naredi tisto, česar sploh ne želi in ne bi smela....vse ti mali diferenciali življenja tvorijo integral družbeno ekonomskih razlik med spoloma.
Skratka, punce, ob letošnjem 8. marcu vam želim, da malo večkrat v življenju rečete NE.
Vendelina jr.
