5. mar 2011 23:06
Mizarka, saj veš, da če zdajle odpreva tole temo, se ne bo končala pol leta. Sem mestno dekle, moja starša pa sta prišla po vojni v mesto in si tukaj ustvarila družino. Stika z domom in svojimi starši nista nikoli prekinila, pomagala sta fizično in finančno. Veliko počitnic sem preživela na kmetih in še danes razumem ljudi, ki delajo z zemljo in vse njihove križe in težave, ki jih spremljajo. Ampak tudi kmečki ljudje so se spremenili oz. jih je v to prisilil čas. Družina, kamor se pogosto oglasim kadar sem v "naši" vasi, kupuje že narezan kruh. Kupuje mleko.Paradižnik. Da ne naštevam. V vasi ni niti ene krave več, ker se ne splača. Splača se traktor. Vsak član od štiričlanske družine ima avto, eden še motor.Ob sobotah popoldan glancajo ta pleh in ne utegnejo s traktorjem čez cesto narediti nekaj nekomu, ki ga nima. Saj jim ne zamerim. Imajo svoje razloge za to in jaz nikoli nikomur nočem biti sodnik. In niso oni edini, ki tako funkcionirajo, večina živi tako. Danes med mestom in vasjo ni skoraj nobene razlike več. Včasih, ko je bilo še vse ročno in z živino, so si ljudje še kako pomagali in trgatev je bila dogodek. Dandanašnji vsak pobere svoje in hajd domov. Saj razumem, da se je vse spremenilo. Samo, če se bo tako nadaljevalo, da se ne bo nikomur nič več splačalo, samo šinfanje ne bo obrodilo sadov. Prepozno bo, ko bo prišlo do situacije, ko bomo razmišljali, kako bi kupili, ker bo hrana tako draga. Naš aktualni kmetijski minister ima glavo na pravem mestu in upam, da bo kaj naredil. Boli, ko za denar ni nikogar, ki bi ti pokosil travo, ker se ne splača zakurblati traktorja. In da ne dolgovezim. Lansko leto, ko je bilo slabo leto, se ne spomnim, a je bila suša, me je kmet, ki me je nekajkrat zavrnil, ko sem moledovala, naj mi pokosi travo, pa ni hotel slišati, prosil, če letos lahko pokosi. Seveda sem ga zavrnila. Star je pregovor, da je po toči zvoniti prepozno.
Upam, da s svojim pisanjem nisem prizadela vseh tistih, ki trdo delajo leto in dan. Tega namena vsekakor nisem imela. Bolj sem izhajala iz svoje zgodbe.
naor