Vedno dražja hrana

8. mar 2011 20:04

Vendelina jr. je napisal/a:

Darling, jaz te imam tako rada... Vendelina jr.

 

Crkavam od smeha, misleč na tvoje besede "tko je shvatio, shvatio je ...."

 

Kdor čaka, dočaka.

 

Mamamia

mamamia

8. mar 2011 20:31

zzak1977 je napisal/a:

Sicer imam pa nov življenski moto. "Good Morning, No Such Thing."

Revež...

tulka

9. mar 2011 8:23

http://tekstovi.net/2,995,17646.html

Intelektualno res ne konkuriram povprečju tu gor, daleč od tega, ampak v tejle pesmici prepoznam nas slovenceljne. Sem se tokrat štel zraven, da ne bom izpadel kak odpadnik ki se ima za več.

Commis débarrasseur

Sporočilo je spremenil(a) zzak1977 dne 09. 2011 08:23

9. mar 2011 9:09

Ja nisam izmislio narod, ja sam mu dao ime

Vendelina jr.

9. mar 2011 12:12

Kotarca, dober link in dober članek.  Posebej sta mi všeč tale dva odstavka:

... Za take besede je zelo pomembno, kdo jih uporabi. Če jih avtoriteta (malo jih je), je to kolikor toliko v redu; naslovljenci, se pravi potencialno vsi Slovenci, se čutimo okarane in opomnjene, pa čeprav tudi malo ponižane. Če jo uporabi neavtoriteta, pisun, kritikaster, politikant, nas praviloma popade bes.
A tudi za avtoritete bi moralo veljati železno pravilo: uporabljaj to zmerljivko redko. Inflacija vzvišene moralne strogosti je prav tako škodljiva kot inflacija denarja. Drugo pravilo: pred uporabo razmisli, ali ne velja beseda tudi zate. Tretje pravilo: v dvomu je ne uporabi. Četrto: ne uporabljaj je kar počez, za anonimno množico, sestavljeno iz veliko zelo različnih ljudi. ...

 ... Problem ni toliko v naši pesnici, ampak v tem, da je ljudi, ki uporabljajo in zlorabljajo to močno besedo, čedalje več in da so v veliki večini ničle, ki ne vedo ali se jim fučka, da je treba z močnimi besedami ravnati previdno. Slovencelj je močan zato, ker drega v naše nacionalno občutje. V tem pogledu je popolnoma ravnodušnih malo ljudi. ...

Komur je dano razumeti, bo razumel

Cila

10. mar 2011 9:14

Naj še jaz pristavim svoje. Sem ''absolventka'' že 2 leti brezuspešno iščem službo, pa je ne dobim. Trenutno živim pri fantu. On je zaposlen, njegovi starši v penziji. Imamo velik vrt kjer sadimo zelenjavo, na njivo posadimo krompir. Paradižnik in kumarice pa pridno sadi moja mama, ker na goriškem dosti bolj uspeva kot pa v notranjosti :). No ko je sezona, prav pridno pobiramo paradižnike in iz tega kuham omako. Kumarice vložim, bučke ''stenfam'', fižulete vložim oz skuham in v skrinjo z njimi. Zeljnate glave damo v hladen prostor. Pa imamo zalogo zelenjave za celo zimo. Sadje - pozimi jemo doma pridelan kivi ter jabolka. Kupujemo samo solato in radič, ker nam ga ne uspe zaščitit pred zimo na žalost. Ker je tudi pri nas potrebno gledati kje/kaj kupujemo, zelo rada spremljam reklame in ugotavljam kje so stvari, ki jih kupujemo in potrebujemo cenejše. To pa ne pomeni, da bom šla v trgovino samo po tisto stvar, ampak bom počakala da bom imela kakšen opravek v bližini in se bom spotoma ustavila. Največjo ''špežo'' ponavadi naredimo prvega v mesecu, ker imamo popust za upokojence. Takrat nakupimo moko, sladkor, pašto, riž, cel paket mleka.... kolikor pač gre. Smo se že navadili, da nas tak nakup stane nekje med 60 in 70€. Kupujemo pa vedno stvari, ki jih potrebujemo in jemo. Tako gremo v trgovimo samo enkrat na teden, če nisem opazila da je zaloga kakšne stvari na koncu oz. bi radi skuhali nekaj kar tisti trenutek ni doma. Kruh pečemo doma oz. ga kupimo pri potujočem trgovcu. Meso nabavimo v večjih količinah, nato porazdelimo da je za večkrat v lonec in lepo vse skupaj v skrinjo. Se pa vedno zgorizm, ko grem v trgovino, saj opažam da se cene spreminjajo zelo pogosto (vidim pri stvareh ki jih vedno kupujem, da imajo posledično vedno višjo ceno). Toliko o mojem nakupovanju. Lp mina20