Nešplje

5. nov 2007 7:46

Vanilija kaki prenese kar precej nizke temperature, ker ga imamo tudi pri nas namen zasaditi, samo prihodnje leto, letos sem naša dva razveselila z bavarskim kivijem in asimino. Da ne bo preveč naekrat. Loni Makaroni

5. nov 2007 22:30

Oliva kakije so spomladi prodajali tudi v Črnomlju v Kalii na Majerju. Je bilo pa kar veliko povpraševanje, tako da mogoče ne bi bilo slabo, če jih pokličeš in si kakšnega rezerviraš. ) Imeli so tudi kar nekaj starih sort jabolk in hrušk, pa tudi grmičevja. Med drugim tudi aronijo:) ČRNOPLODNA ARONIJA Piše: Peter Gliha To je listopadna grmovnica (redkeje manjše drevo), ki jo uvrščamo v skupino jagodičevja. Izvira iz Severne Amerike, kot sadna rastlina pa je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Črnoplodno aronijo (Aronia melanocarpa) odlikujejo predvsem rastna odpornost in naravna zdravilnost. Zelo dobro prenaša zimski mraz in uide škodljivim poznopomladanskim ohladitvam; uspeva tudi v manj rodovitnih tleh in prenaša sušo, škropljenje zoper bolezni in škodljivce pa zlahka odpade. Zraste 1-2 m (največ do 3 m) visoko in manj v širino ter je bujne rasti. Pogosto požene koreninske izrastke s katerimi jo lahko tudi razmnožujemo. Odganjati začne pozno spomladi, maja pa zacveti. Beli cvetovi so združeni v socvetja in jih oprašujejo čebele in veter. Drobne, sprva rdeče jagode v soplodjih dozorijo v avgustu, ko postanejo črne. So sladke, a trpkega okusa. Dozorevajo hkrati in se ne osipajo. Okrasnega pomena je belo spomladansko cvetje, še bolj pa rdeče obarvano listje v jeseni. Tako ni nujne potrebe, da bi jo sadili v sadni vrt, temveč jo kot samostojno rastlino (soliter) priključimo okrasnim grmovnicam in drevju, podobno kot vključimo v vrt npr. šmarne hrušice (Amelanchier sp.). Rez ni nujna, izvedemo jo redko, na nekaj let, ko izrežemo najboj ostarele poganjke. Aronijo lahko vzgojimo tudi v manjše drevo, jerebikine velikosti. Za zanimivost še to: aronija je kot rožnica v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo, jerebiko,… Vrtni raziskovalci lahko jerebiko uporabite tudi kot cepilno podlago in nanjo cepite črnoplodno aronijo. Zrelim plodovom se pripisuje velika zdravilnost. Vsebujejo veliko barvil - antocianov, vitaminov (C, B, A) in mineralov. Koristni so za ožilje, uravnavajo krvni pritisk, zdravijo želodčne teževe, čir, ledvice, arteriosklerozo, migreno, sladkorno bolezen in druge. Plodovi se dobro predelujejo (marmelade, džemi, sokovi, kompoti, izdelki z mlekom,…), užitni so sveži, lahko jih sušimo. Iz sveže iztisnjenega soka je možno pripraviti tudi odlične likerje, žganje, vino, osvežilne brezalkoholne pijače,… Jesen je pravi čas za sajenje- posadite v svoj vrt aronijo, ne bo vam žal! magnolija

6. nov 2007 0:16

Oliva, mi smo v BK lani posadili kaki. Ali bo rodil, še ne vemo :) Res pa smo ga posadili v ravninskem delu, ne v vinorodnih krajih. Atina

6. nov 2007 7:55

Oliva, mi smo v Pleterjih kupili stari sorti jabolk carjevič in krivopecelj, imajo pa seveda še druge vrste in sadna drevesa.So zelo prijazni in ti z veseljem svetujejo. Sanjula

6. nov 2007 9:01

Koristni nasveti in izkušnje o negi kakija v celinskem podnebju: http://www.rastline.com/viewtopic.php?t=1380&postdays magnolija

6. nov 2007 12:10

Magnolija in ostali. Toliko ste se že potrudili zame - hvala vam. Na žalost kakijev letos pri Majerju v Črnomlju ne bo. Bom nabavila kje v okolici Ljubljane, hruške in jabolka pa v Pleterjih. Veliko ste mi pomagali tako, da si res že vsak zasluži en tisti velik oranžni vanilijev zaklad. Lepo vas pozdravljam. oliva

6. nov 2007 12:58

Imamo nešpljo, ki je zelo polna, plodovi so ravno začeli dozorevat. Sadeže jemo celo zimo, vendar jih je zelo veliko, zato jih večina konča v travi. Imamo tudi murvo, sadeži so nekaj posebnega, predvsem zaradi močnega barvila, ki se pozna na prstih. Zato moramo vsakega, ki jih hoče jest, opozorit, da bo imel pobarvane prste. Tudi bavarski kivi, ki se mu pravi tudi kivaj, imamo. Ko polno rodi, je sadežev ogromno, tako, da se jih ne da vse pojest. Poizkusila sem z marmelado, pa nam ni bila všeč. Shranit se sadežev ne da, tako kot kivijev. Idealen je za senco, ker ima zelo veliko zelenja. Posadili smo tudi kaki in figo (posebno podalpsko), pa sta nam, v Savnijski dolini, žal, že prvo leto zmrznila, čeprav smo jih zaščitili s koruznico. zvezdica55

6. nov 2007 13:21

zvezdica55, povej koordinate, gremo mal iz trave pobrat one nešplje................

Aja, figo, malo, smo mi imeli nekaj let (2 al 3) v loncu, pa čez zimo noter, potem pa smo jo posadili ven. Pa fino je, če ni prinešena iz obmorskih krajev ampak od kje s celine, je že navajena na hude razmere. Letos smo pridelali ene par kg, v dveh rundah.

O kakijih pa ne vem veliko..............

rimljanka

6. nov 2007 16:09

Rimljanka, okolica Prebolda. Vsako soboto smo tam. Nešpelj je res veliko, sedaj še na drevesu, potem vedno več v travi. Jih najraje jem pod drevesom, utrgam nešpljo, jo stisnem v usta, peške pa pljunem na travo . Že nabranih ne morem tako jesti, sploh v stanovanju. In samo jaz sem njihov ljubitelj. Figo smo šli iskat nekam proti Horjulu, posebno za naš prostor. Pa tudi ta ni ratala. Mogoče smo imeli smolo, ker je bila leta 2005 huda zima in je veliko rastlin zmrznilo . Mgoče bomo s kakijem spet poizkusili, ampak na drugem mestu . zvezdica55

6. nov 2007 16:40

Ja, figa mora imeti zavetno lego. najbolj nevarna je pomlad, ko se čez dan ogreje in po vejicah že začne potovati sok, ponoči pa spet zmrzne. vsaj moje izkušnje so take. Koje figa (noi ja, smokev bi bilo prav) že velika, dobro ukoreninjena, se, če pomrzne, obnovi iz podzemnega dela. Tudi te izkušnje že imam.

U, če si pri Preboldu, pa res nisi prav daleč.

rimljanka