Tristo kosmatih in druga čuda narave

15. mar 2014 18:04

No, jaz sem bila med tistimi, ki je trdila, da je za riso življenje v ujetništvu boljše kot v naravi (če si narobe razumel moj prispevek in si zato zapisal "en velik like" - vsi smo zmotljivi, ne sekiraj se) in me ni čist nič sram, nauš verjel. Obstajajo pač zakoni narave, ki jim je romantika malo mar - si predstavljaš, da bi te fliknili na tvoj rajski otok, prej pa z njega izbrisali vso civilizacijsko navlako? Še vedno bi imel čudovito morje, sonce, veter v laseh, tišino, okus soli na ustnicah in koži (matr, se lepo bere, a?), imel bi pa seveda tudi trd, neusmiljen boj za obstanek. Ne vem, če bi ti bilo preveč všeč.

Živali (s tem mislim vse, ljudi in ostale) smo pač navajeni na tisto, v čemer smo rojeni in nas obdaja od prvega dneva življenja. Velja za obe strani - za civilizacijo in divjino.

lp

15. mar 2014 18:05

Hja, rimljanka, ni kaj, usklajeni sva.

lp

15. mar 2014 19:05

Pirnica je prilepila link, vse piše. Tudi to, da je bila na svobodi v dobri kondiciji, imela je pa smolo, da so jo zadeli v nogo. Nikomur ni vseeno in žal nam je vsem, sem prepričana.

15. mar 2014 22:18

Vprašala sem strokovnjaka, če bi on svojega mačka, ki bi uspavan čepel na veji  na drevesu, tudi še enkrat streljal z uspavalom? Ob vsem njegovem zagovarjanju postopka, da so z riso delali strokovno in prav, - na svojega muca pa ne bi streljal. Ker bi padel in se polomil?  In (moja opomba) zobje risi tudi niso v 33 dneh ven popadali. 

Upala pa sem, da so riso rešili, ker ni bila vajena živeti zunaj živalskega vrta. Nisem bila tam in ne morem soditi. Ampak čisto zares sem razočarana in žalostna. 

Katrca11

15. mar 2014 23:48

Saj vem, da ste vsi tole že prebrali, ampak včasih je dobro, malce si osvežiti spomin:

http://www.delo.si/novice/slovenija/mestni-lov-n

lp

16. mar 2014 8:28

Ah, Katrca, prvič, noben maček ne bi uspavan čepel na veji, na drevesu. Če bi prebrala članek, ki ga navaja elaphus, bi si morda razjasnila kakšno reč okoli drugega strela z uspavalom.

In drugič, zanima me, katere stroke je ta tvoj strokovnjak. Menda ne miSliš lovca?

16. mar 2014 10:32

Ne,ni lovec, dr.... in še nekaj (ne spomnim se točno naziva) veterine, precej izobražen na živalskem področju. In precej bolj natančno mi je razložil vso zgodbo, kako je potekal lov, koliko ljudi, kje in kako so se gibali in tako dalje. Pa o dozi , ki jo je za divje živali težko zadeti in tako naprej. Vseeno še vedno mislim, da bi se v 33 dneh lahko  kdo spomnil in pripravil kaj bolj varnega za riso. 

Zdaj je na žalost za vse prepozno, če nam je vsem še tako žal. 

16. mar 2014 13:03

Pri tej riski Zooji, se je nekje hudo zalomilo, naj nam še tako zatiskajo oči...

16. mar 2014 14:43

Jaz tudi mislim, da se je zalomilo in bi bilo treba pošteno povedati. Ne verjamem pa, da je bilo nestrokovno, trudili so se po najboljših močeh, v to ne dvomim, včasih se pač ne izide. In ne gre kogarkoli obsojati, vsi bi razumeli, če bi se pač pojasnilo, tako se je pač zgodilo.

Tudi pri ljudeh se velikokrat zgodi, da pač izgubimo bitko za življenje, pa se tudi marsikaj rado prikrije. In še enkrat, verjamem v najboljše namene, ki pa niso imeli srečnega konca. Žal. Nismo bili zraven, zato lahko samo na podlagi povedanega in napisanega ocenjujemo, kako je bilo. In očitno vidimo in slišimo eni tako, drugi drugače.

17. mar 2014 1:07

Saj ne vem, ali bom vzdignila prah ali razpihala pepel, kakorkoli, če koga zanima, naj link odpre, sicer pač ne.
Mnenje novinarke Ane Jud o koncu risinega življenja:
http://www.publishwall.si/ana.jud/post/100130/kako-je-z

O "potrebnosti" in "smiselnosti" živalskih vrtov v obliki, kot jo poznamo iz naše prestolnice, lahko verjetno razpravljamo v nedogled. Kot v mnogih drugih temah, kjer je podlaga za debato izrazito osebna naklonjenost oz. nenaklonjenost temi, je nevarnost, da se taka debata sprevrže v mahanje s perjem in dokazovanje "kdo ima bolj prav".
Ali v današnji dobi visokotehnoloških posnetkov življenja živali v njihovem naravnem okolju sploh potrebujemo njihovo nastanitev v ograde ZOO-ja, zato "da bi jih spoznali", je vprašanje, ki si ga zastavljam sama. 
In ko gledam dokumentarec, kot je tale, "Živeti z volkovi" in se hkrati spomnim nervoznega kroženja volkov po delu ograde v našem živalskem vrtu, imam odgovor.
Če koga zanima, kako sta zakonca Dutcher šest let skupaj snemala in preučevala volkove (in v šotoru živela v bližini krdela), ki so jih poskušali naseliti nazaj na področje, kjer so bili prej iztrebljeni za celih 50 let, je tukaj povezava do njunega filma:
http://www.youtube.com/watch?v=zd3d-9fvp7g