21. okt 2011 7:03
Jaz sem "ljubiteljska" gobarka že vrsto let. Nabiram jih samo za lastne potrebe in prijatelje, ki iz različnih razlogov ne morejo v gozd.Moram reči, da se je kultura gobarjenje dvignila, ne najdem več potolčenih mušnic in drugih manj znanih vrst gob.Jaz nabrane gobe v gozdu očistim, še luknje pokrijem.
Če sem odkrita, kot nam nastavljata ogledalo pobudnika debate, bi tudi jaz nabrala polno košaro jurčkov.Če bi in ko bi jih našla.Takšna sreča je za gobarja prevelika, da bi se ji odrekel.To je tako, kot bi ribiču rekel, da naj izpusti kapitalski ulov.Ker je prevelik.In zgodi se ti enkrat na "sto" let.
Lani so krožili posnetki tovornjakov narabutanih neočiščenih jurčkov, ki so jih nabirali v naših gozdovih za prodajo.Tisto je druga pesem, četudi ima opravičilo boj za lažje preživetje.Pa ga ima res?Njim bi prepustila "mojo" srečo?Na srečo se ne gibljemo po istih gozdovih!
Hotela sem reči, bodimo strpni in spoštljivi.Med sabo in do narave.Predvsem do nje!
jovita