Dr.sentočnik

8. avg 2003 6:57

No zakaj pa mislite, da sem nehala k njej hodit. Totalni teror. Enkrat sva se celo skregali, ker sem pač rekla, da si ne morem vsak dan skuhati kosili. Služba namreč zahteva, da kdaj tudi potegnem čet 17.oo ali 18.oo uro. Nato ti reče, pa si skuhajte v službi. Halo, v laboratoriju naj si skuham kosilo. Saj me iz službe vržejo. Njej je lahko, saj v isti hiši tudi stanuje in gre pač jest, ko hoče. Katica, z jedilnikom nisem imela težav. Za moje pojme je bilo še preveč hrane. Jaz tako ali tako ne pojem veliko, res pa je da hrane ne kombiniram. Sem šele sadaj začela. Bomo videli kako bo šlo. Pa še to. Tam sem imela tak občutek, kot da te vsi malo podcenjujejo, ker si pač močnejši. Da ne govorimo o osebah v čakalnici. Ne delajo nič drugega, kot se pobovarjajo o dieti in koliko je kdo shujšal. Tekmovanje???!!! Lp, Andreja Sporočilo je spremenil(a) hana dne 08. avg 2003 06:58:55

8. avg 2003 8:56

To da celo življenje hujšaš in se ne smeš pregrešiti že kar preveč spominja na zdravljenega alkoholika, ki ne sme nikoli več seči po pijači. sicer pa sem jaz slišala od neke gospe, ki je hujšala pri njej, da je shujšala za 30 kg, vendar pa se je (ker seveda ni mogla v nedogled hoditi na vzdrževalno dieto) nazaj zredila spet za 30 in še nekaj kg. Torej je bolje najti v družini nekoga, ki bo tvoj "nadzornik" in se lotiti diete na lastno pest. Traja dalj časa ampak sem prepričana, da je učinek večji. Dana

8. avg 2003 10:13

Problem je v tem, da moraš v glavi spremeniti mišljenje o svoji prehrani. Če si rečeš: zdaj pa ne bom jedel mastnega, sladkega, bom kombiniral hrano, dokler ne pridem na določeno težo, nato pa ješ spet kot prej, nisi naredil nič. Potrebno je spremeniti način prehranjevanja za vse življenje, seveda z občasnimi zavoji na strapot, včasih je užitek pojesti tudi kaj pergrešno sladkega, mastnega, saj nismo robotki. Pri možu in 2 otrocih ne moreš delati radikalnih sprememb, vsaj ne čez noč. Ko skuham kaj bolj zdravega, zelenega, z minimalnimi maščobami, je že zmrdovanje za mizo. Saj se trudimo, ampak navada je le železna srajca. Pri sinu (5 let), ki mi po letu bolezni v otroštvu en mesec ni jedel čisto nič, razen pil mleko in potem nikoli več ni začel spet jesti sadja in zelenjave, pa sem se zmislila, da sem postavila predenj nagrado (v obliki sladoleda, tatto-jčka ipd.), začela sva z okušanjem, zdaj pa že kar nekaj poje. Sicer pa se mi sploh v zadnjem času zdi, da je to življenje ena sama bitka za kilograme. Toliko vsega je na razpolago, da bi človek samo jedel - posebno mi, sladkosnedi. Največja napaka pa je, da se premalo gibamo. KATJA PRUNK

8. avg 2003 13:32

Katica, glede na vse napisano, ti predlagam, da v dogovoru z preostalimi uporabniki družinskega proračuna tvegaš prvi obisk pri dr. Sentočnikovi in vzameš plačilo usluge za naložbo v pri8jaznejši in bolj suh jutri (saj boš kompenzirala v dveh dneh, ko ne boš skoraj nič jedla). Potem se z nekom od domačih dogovori, da boš hujšala po doktoričinem planu, on/ona pa te bo vsak teden stehtal/a. Ti boš seveda uslugo tehtanja prijazenmu sorodniku/ci plačala, kot bi jo doktorici, pri čemer sklenita dogovor, da ti, ko bo cilj dosežen, denar vrne. Z njim si potem privošči kaj lepega, denimo kakšen kos garderobe brez elastike v pasu, ki te bo prijazno opozarjal, kdaj boš preveč napolnila želodček. Tistega, ki te bo tehtal in hranil tvoj denar pa potem le povabi na kakšno kremšnito. Lp, p.s. forumovci, predvsem pa forumovke, oglejte si najnovejšo reklamno akcijo podjetja, ki trži jumbo plakate - naslov - Kdo mi postavlja merila? - in razmislite o sporočilu Irena Sporočilo je spremenil(a) piškotek dne 08. avg 2003 13:35:26

8. avg 2003 18:04

Če bi človek želel hujšati po njenem planu, bi moral imeti vsak teden nov jedilnik, ker je ta sestavljen na podlagi hitrosti (in uspešnosti hujšanja). Na primer: en teden imaš 5 obrokov, ki so po sestavi polnovredni (beljakovine, OH, maščobe) in katerih skupna prehrambena vrednost ne preseže npr. 1500 kalorij. Zdravnica na pregledu ugotovi, da v tistem tednu nisi shujšal "dogovorjene" teže (pa čeprav si migal in se nisi pregrešil), zato ti sestavi nov jedilnik (npr. tak z enemonom, kot sem ga opisala že v prejšnjem postu). Zato je njena dieta kruta. Če bi bil ves čas "enak" jedilnik, ni panike, fora je pa v tem, da tisti, ki tam hujšajo, "mučenje" plačujejo. Pa še to: vsi, ki jih poznam, ki so hujšali tam (3), so imeli nato še nekaj časa težave z izpadanjem las, zaprtostjo, ipd. - težave, ki nastanejo, ko je v neko dieto vključenih premalo vitaminov in mineralov. Kako je zdravnica rešila težavo: "Ja, kakšno suho slivo ali marelico pojejte. Pa ne preveč, so namreč polne sladkorja. Ali pa spijte kozarec prezračenega Donat Mg."

11. avg 2003 7:36

Meni pa se zdi grozljivo to z enemonom. Da ne rečem nestrokovno. KATJA PRUNK Sporočilo je spremenil(a) katica dne 11. avg 2003 10:07:22

11. avg 2003 11:32

Kaj pa sicer menite o Enemonu? Jaz ga včasih pojem, ko pridem lačna iz službe in ne vem, kaj bi dala v usta oz. so to piškoti in čokolada. Zakaj je Enemon tako slab?Oz. slabši od sladkarij na hitro?

11. avg 2003 12:01

Verjetno ni nič tako grozno narobe, le da od zdravnice, ki se ukvarja z zdravo prehrano, pač ne pričakuješ, da ti bo predpisala Enemon. Jaz sem ga včasih jedla, zadnje čase pa imam navado, da preberem, kaj posamezen izdelek na polici vsebuje, in mislim, da so notri razni E-ji in jajca v prahu, kar mi ni ravno pasalo. pa sem se odločila, da bom, ko pridem lačna iz službe, pojedla kakšno sadje - čeprav se zgodi, da se na koncu vržem na kakšno sladkost, ki sem jo sicer kupila, če pride kdo na obisk. Sem pač nepobojšljiva sladkosnedka in če sem par dni brez sladkega, imam že krizo. KATJA PRUNK

11. avg 2003 12:32

Katica, mislim da nas je več takšnih, ki nakupimo čipsa, pa keksov, bobi palčk itd. "za vsak slučaj, če bo kdo prišel nenapovedan...", potem pa, ko pride kriza .... S tem, da je moj mož navajen prav vsak dan jesti meso s prilogami. Enkrat, ko sem nam naredila svaljke z drobtinicami, me je z belim pogledal: "To je kosilo? Ja, kje pa je meso?" Jaz bi se rada prehranjevala bolj zdravo (več zelenjave), pa mi ni vedno dvojega jedilnika za sestavljat. O zdravem kombiniranju hrane, pa se govori šele v zadnjem času (ali pa je šele zdaj do mene prišlo...) in priznati moram, da sem glede tega še vedno zelo bosa... Kako ve rešujete te probleme, ko partner ne popusti in vztraja pri svojem (juha+meso+krompir+solata...)? Mi lahko kdo priporoča kakšno knjigo o zdravem kombiniranju hrane oz. ali je kakšna knjiga v kateri bi bili zdravi jedilniki? Lp, Silva

11. avg 2003 13:25

Rešitev je ta, da si partner včasih lahko tudi sam kaj skuha. O kombiniranju hrane pa se res govori že dalj časa in vse več moških se odloča za takšno prehranjevanje. Tako ali tako pa je meso v kombinaciji s krompirjem samo slaba navada, katere se lahko odvadiš in vidiš, da ti ni nič hudega, če to narediš. Če boš pač skuhala meso z zelenjavo, naj so tvoj partner odreže kos kruha, če misli, da bo tako bolj sit. Če imaš ti željo, da se prehranjuješ zdravo imaš vso pravico, da to narediš, vsak pa mislim, da je sposoben skuhati hrenovko, če resnično ne more brez mesa za kosilo. lp Dana