30. nov 2009 0:32
Dejstvo je, da je večina današnjih otrok (s tem svojih ne izključujem) razvajenih. Sem bila v četrtek na predavanju Bogdana Žorža o razvajenosti. In mi je bila zelo všeč misel (ne bo direkt citat, bo pa približek): 'Dandanes otrokom nudimo vse. Zakaj? Bomo rekli, ker jih imamo tako zelo radi? A naši starši in stari starši pa niso imeli svojih otrok radi? A zdaj jih imamo bolj? Če bi jih res, bi zagotovo imeli več otrok. A nudimo jim veliko preveč. In kljub temu, da imajo vse in še več, je toliko depresije med mladimi. V času mojega študija psihologije se o mladostniški depresiji ni govorilo. Ker je ni bilo. Danes je več kot 20 % mladostnikov depresivnih. Kljub ali zaradi tega, ker imajo vse?'
Ne spada v to temo, ampak, ker se že govori o razvajenosti ...
Dojenje pa vsekakor ni razvajanje, s tem se pa 100 % strinjam. Razvajanje pride pozneje. Recimo s hitrim skokom na pomoč, ko družinski prestolonaslednik zavzdihne, da ne zna sestaviti petvrstične pesmice ali sestaviti spisa o mavrici ali napraviti plakata o Trubarju ali ... in mamica hitro ne-bodi-lena na delo. S samim dojenjem na željo pa otroka ne razvadimo. Dokler je mleko njegova hrana. Slej ko prej pa pride do tega, da je dojenje zgolj crkljanje. Moja dva sta se dojila precej pogosto (sin je sicer imel urnik, ker pri pogostem dojenju je bruhal), hčer sem dojila tudi na deset minut, če je bilo treba. Posebej, ko so rasli zobki. A to pogosto dojenje je bilo do takrat, ko je gosta hrana zamenjala kak obrok. Otrok, ki se plazi, brez težav zdrži par uric ob kašici. In če mamice ni zraven (beri, je ne voha), nima posebne želje po dojenju, kljub temu, da se v prisotnosti mamice doji 'tudi na pol ure'. Tako da moje mnenje je, da enoletnika z dojenjem lahko razvadimo, štirimesečnika pač ne.
Problem pa je, če otroka prej ne navadiš na kako minuto brez mamice. Ker potem pride do šoka, kaj pa zdaj to, neutolažljiv jok. Če pa otrok vsake toliko ostane v varstvu koga drugega (očka, babica, teta ...), ve, da se bo mamica vrnila. Če torej, Itta, nisi bila do sedaj od otroka ločena za več kot eno uro, bo težko. Če pa si, ne bi smelo biti dileme: otroka pusti v varstvu.
Odločila se boš pa vsekakor sama, na teh osmih straneh so podana naša mnenja, ki ni nujno, da jih upoštevaš. Bo to tvoja odločitev. Je pa dejansko čisto nekaj drugega pripeljati pokazat otroka v službo, da ga vidijo za max pol ure, kot pa ga pripeljati na službeno večerjo. Se mi pa zdijo vsa ta mnenja (no, razen nekaj izjem, pa še ta mogoče samo zaradi slabega 'handlinga' z besedami) pretežno dobronamerna. In iz izkušenj, kar ni zanemarljivo.
Pa še ena misel se mi je utrnila ob pisanju tega: otrok, ki se plazi, bo šel kmalu v vrtec oz. varstvo, saj se mamici čas porodniške izteka. Kako bo pa takrat? Vsake pol ure izhoda iz službe ne dovolijo ... ali pač?
Atina