Asimina

13. sep 2010 16:34

Miranz lepo te prosim za informacijo: kdaj so sadeži zreli, ali morajo biti mehki in koliko časa in kje jih hraniš. Če jih imaš več, jih sproti ne moreš pojesti. Mi tudi imamo eno asimino, ki je stara že cca 7 let in je letos prvič cvetela in so cvetovi odpadli. Kupili smo pa tako majhno v lončku, da je kar ni bilo videti iz trave, ko smo jo posadili. Sedaj je velika cca 2 metra, ima lepe velike liste, samo sadeža še žal ni bilo nobenega. Prav lepa hvala za odgovore.

14. sep 2010 9:34

Sabrina a mogoče veš katero vrsto asimine imaš. Sedem let za prvo cvetenje se mi zdi malo dosti. Praviš, da je komaj gledala iz trave. Je sploh cepljena? lp Vlado

14. sep 2010 15:10

Kupili smo jo v drevesnici in upam, da je cepljena. Imena asimine ne vem, ker zraven te rastline ni bilo nobenega listka z oznako. Pri nakupu je bila zelo majhna in nekaj let ni zrastla skoraj nič, dve leti nazaj pa je kar "ponorela" od rasti. Letos je prvič tudi cvetela, vendar so cvetovi odpadli. Kako pa veš da je ali ni cepljena? Liste ima zelo velike in goste.

14. sep 2010 15:16

Cepljeno mesto je zabrazgotinjeno. Nahaja se na deblu, nekaj dobrih centimetrov nad zemljo. lp Vlado

15. sep 2010 22:10

rimljanka je napisal/a:

miranz je napisal/a: [Po mojem klima nima vpliva na različno velikost listov. miranz O, pa še kako lahko vpliva. Mikroklima sploh. Od količine in razporeditve padavin, osvetlejnosti rastline, do sestave tal, pa tega, kako hitro se tla osušijo oz. kako dobro zadržujejo vodo po padavinah, od nivoja talne vode, od vsebnosti mineralov,...................še marsikaj bi se dalo našteti. Vse znotraj okvirov, ki jih določa dedni material rasltine. Pa seveda še nekaj, nikjer ne piše, če sta rastlini iste sorte, da imata povsem enak dedni material. rimljanka

Pod klimatske razmere, ki so v naši majhni Sloveniji zelo različne, razumem dolžino in intenziteto sončnega sevanja v vegetacijski dobi, nadmorsko višino, veter, mraz, temperature itd. Te razmere skoraj zagotovo ne vplivajo na obliko in velikost listov večine sadnih rastlin. Tako lahko posadimo na primer neko sorto vinske trte v prekmurju, na štajerskem, koroškem ali gorenjskem in, če bo ta trta imela enake talne razmere bo oblika in velikost listov povsem enaka ne glede kje raste. Na vse zadnje lahko posamezne sorte prepoznavamo prav po teh lastnostih. Imajo pa klimatske razmere velik vpliv na kvaliteto pridelka na teh rastlinah. Tako na gorenjskem in koroškem prav zaradi neugodnih klimatskih razmer ne moremo pridelati kvalitetnega grozdja na tej trti, pa tudi ne vrhunskega vina iz tega grozdja. Drugo pa so talne razmere v katerih rastlina raste. Tu je rast odvisna od vsebnosti makro in mikro hranil, organske mase (brez organske mase v zemlji ni mikroorganizmov in s tem mineralizacije), od strukture zemlje (od tega je odvisna sposobnost sprejemanja in zadrževanja vlage v zemlji), od reakcije tal (od PH je odvisen sprejem nekaterih mikro hranil). Veliko škode naredimo tukaj sami z pretiranim in neuravnoteženim gnojenjem (gnojenje na pamet in po občutku), zaradi česar prihaja do pomanjkanja oziroma viškov posameznih makro in mikro hranil, ali pa do tako imenovanega antagonizma. Zaradi naštetega pa je možno da pride do različnih velikosti listov, oziroma drugih sprememb na rastlini. Lep pozdrav miranz

15. sep 2010 22:14

Pozdravljena sabrina Oprosti za zamudo, krivo je pomanjkanje časa. Se zgodi, da včasih tudi po kakšen teden ne prižgem računalnika, pa saj še ni prepozno za odgovor. Sadeži na sorti Overleese začnejo zoreti v sredini septembra (ravno danes sem opazil, da se nekateri že mehčajo). Na srečo ne dozorijo vsi naenkrat, vsaj tako je bilo lani, ampak postopoma, tako, da jih uživamo sproti. Sorta Sunflover pa bo po lanskih izkušnjah začela zoreti konec septembra. Plod, ki se zmehča ostane še nekaj dni na drevesu nato pa odpade. Takšen plod ostane v kuhinji na sobni temperaturi še morda teden dni, nato pa postaja vedno bolj mehak in ga je potrebno pojesti. Pravijo, da v hladilniku počaka dalj časa, vendar nisem poizkusil. Plodove lahko uporabimo tudi za pite, torte, sladolede in podobne dobrote, obstaja kar nekaj receptov. Kar se tiče tvoje asimine je nekaj povedal že Vlado. Če je bila ob nakupu manjša od 10 do 15 cm bi si upal trditi, da je bil to samo sejanec. Preveri, če je na deblu brazgotina tako kot je zapisal Vlado. Odvisno od načina cepljenja je lahko brazgotina poševna ali v obliki črke V. Lep pozdrav miranz

16. sep 2010 9:31

U, tole moram pa tudi jaz preveriti. In v primeru, da ni cepljena? To pomeni, da tudi potem, ko zraste, ni plodov? Ali so, vendar manjši (kot recimo slive, ringlo, ki rodijo tudi necepljene)? Pa še, se da cepiti v 'domači izvedbi' (mož cepi jablane, češnje ..., bi 'zmogel' tudi asimino?)

Atina

16. sep 2010 9:50

Atina je napisal/a:

U, tole moram pa tudi jaz preveriti. In v primeru, da ni cepljena? To pomeni, da tudi potem, ko zraste, ni plodov? Ali so, vendar manjši (kot recimo slive, ringlo, ki rodijo tudi necepljene)? Pa še, se da cepiti v 'domači izvedbi' (mož cepi jablane, češnje ..., bi 'zmogel' tudi asimino?) Atina

Slej ko prej vsaka necepljena rastlina rodi, atina, kakšni so plodovi - to je pa druga reč. Ampak, ne nujno slabi. Vinogradniške breskve so lep primer.

rimljanka

16. sep 2010 11:57

Saj, zato vprašam. Necepljeni ringlo (mirabele) je meni celo boljši kot cepljeni.

Atina

Sporočilo je spremenil(a) Atina dne 16. 2010 11:58

16. sep 2010 12:09

Asimina rodi samo cepljena, necepljena pa le v primeru, če ima opraševalca.

Lijana