3. nov 2009 13:38
Ajda, tole lahko nadaljujeva na ZS, ampak takole splošno pa lahko povem, da so me včasih npr. zelo motili pametni ljudje, ki so se vedno nekje oglašali in glej ga zlomka, bolj ko sem se izogibala teh situacij, bolj so se mi dogajali. Pa sem se usedla, umirila in vprašala: pa kaj me to moti? Kaj je to v meni? In ponavadi je prva ideja tista, ki je prava. ki je razume še ne prefiltrira. Ki ne pride iz uma( ker naš um ima v sebi le tisto, kar se je naučil nekje in nekoč). In to je bilo, da tudi jaz hočemi biti pametna oz. bolje: hočem s pametjo narediti vtis na ostale. Saj v osnovi to ni nič slabega, a povdarek je bil, da izpadem pametna, da me občudujejo...ja, ego.
Ponavadi ko kaj takega spraviš v zavest (ozavestiš, daš ime), že delček tega izgine. Vse pa tudi ne gre tako hitro.
Če zelo karikiram: otrok se jezi na mizo, ker se je udaril obnjo in starši znajo reči: ti, ti miza grda, ker si udarila fantka (groza). A z leti veš, da je miza preprosto tam in je trda In se ji velja izogniti oz. jo uporabiti na način, da ti koristi...in to je vsa filozofija.
Saj v življenju se lahko izogibaš konfliktom, slalomiraš med njimi in dokaj spodobno živiš, tam nekje v varnem zavetju, lahko pa jih rešuješ in gre tvoja pot ravno naprej...in se osvobajaš, širiš in dihaš in živiš. Vsak izbira zase.
Upam, da niste hudi ker sem zasmetila, sem le odgovorila Ajdi66.
Sporočilo je spremenil(a) TORTICA dne 03.nov 2009 13:40