Majhne radosti

6. okt 2009 19:33

rimljanka, res je Robinia  pseudaccacia, nisem pa vedel da je ta varietas. Iz pisanja frine pa hedonista je čutiti nekakšno nezaupanja ali ne vem kaj. Ne vem odkod nezaupanje, lahko prisežem na kar hočete in mi zares lahko verjamete, da ni pri meni nobene genetske manipulacije, nobenih genetsko spremenjenih organizmov ( GSO ). Vse kaj je na sliki je čisto naravno, brez kakršnihkoli genetskih sprememb.

 

ežoj

6. okt 2009 19:40

Ežoj, kakšen pošten pravnik bi ti povedal, da gre za prevaro občinstva ...

F r i n a

6. okt 2009 20:40

Ne lomite mi ga, haha http://www.youtube.com/watch?v=Wa67IYS3-Ks tumpika

6. okt 2009 20:41

ežoj je napisal/a:

Ne vem odkod nezaupanje, lahko prisežem na kar hočete in mi zares lahko verjamete, da ni pri meni nobene genetske manipulacije, nobenih genetsko spremenjenih organizmov ( GSO ). Vse kaj je na sliki je čisto naravno, brez kakršnihkoli genetskih sprememb.ežoj

Jaz ti 100% verjamem, ežoj. Čeprav bi bilo fer, da bi dodal: brez kakršnihkoli genetskih sprememb, ki bi/so nastale z delovanjem človeka (beri ežoja). Ker zaprmej je kakšna genetska sprememba nastala po naravni poti, spontano.

rimljanka - zasebno mnenje

7. okt 2009 6:28

frina, saj vem odkod nezaupanje: na sliki se vidi ena mreža in ti misliš da s to mrežo jaz presejavam gene in izbiram zaželene, in sumiš na genetsko manipulacijo. Pa nisem jaz Monsanto, sem le skromen vrtičkar. Nobene ( genetske ) prevare ni, saj vidiš, da mi stroka verjame.

ežoj

7. okt 2009 6:37

Da se vrnemo k temi: po dveh dneh poizvedovanja smo uspeli najt mlado lastnico psa, ki se je zatekel k nam. Desetletna deklica in njena mami sta jokali od veselja. Jaz tudi. kozamurnik

25. okt 2009 18:54

Danes sem doživela svojo "majhno radost" ko mi je vnuk potisnil v uho eno od obeh slušalk s svojega predvajalnika glasbe in mi predvajal pesem RIBARi, ki jo poje Vinko COCE. Prav osrečila me je misel, da pozna mojo najljubšo pesem in da si jo je dal na predvajalnik. Za nekoga smešno malo zame pa zares VELIKO.

14. dec 2009 9:02

Obraz hčerke ob pogledu na prvi sneg.

tulka

14. dec 2009 9:38

Majhnih radosti je pri meni kar nekaj. Npr poleti mi je fant nabral rožice na bližnjem travniku,to je blo presenečenje, ko sem bila bolana, je prišel naš velikan (pes) k meni v sobo, se dal s prednjimi tačkami na posteljo in ninal pri meni, pa ko se dobiva z mami in greva nakupovat, pa na obvezno! kavico potem (ali sok), pa ko dobim kakšno malenkost ko najmanj pričakujem (čokolada...), ali pa sedaj, ko je treba lučke dat ven, pa ti vsi pomagajo, s psom vred pa ko nekaj spečeš in ti v trenutku pojejo ko pride na mizo, to je zame veselje LP mina20

14. dec 2009 14:34

Majhna, velika radost ob misli, da me je usoda dala na zemljo v Sloveniji.Včeraj sem namreč gledala reportažo o Tadžikistanu in Kirgistanu, same skale, goli pesek, visoke gore. Od česa živijo tam ljudje še reporter ni vedel. Vendar živijo in so celo zadovoljni s svojim življenjem. Potem pa se ozreš okrog sebe, vidiš prelepo deželo, imaš toplo, v hladilniku hrano, vendar ne znaš ceniti in ne znaš biti srečen. Vsako jutro bi morali 100 x poljubiti zemljo in se zahvaliti bogu ali višjim silam za to kar imamo. Pa naj mi ne govorijo "pametne glave", da imamo ob rojstvu vsi enake možnosti.