Majhne radosti

Predlagam novo temo in to z naslovom MAJHNE RADOSTI. Večkrat se kateri zgodi kaj takega kar jo neizmerno osreči ali razvedri. To ni kakšna velika stvar, to so majhne sreče, ki nam lepšajo življenje. Kajti čakati, da nas doleti neka velika sreča nima smisla. Zato uživajmo v majhnih srečah oz. radostih. Mene je danes namreč neizmerno osrečila najdba kar precejnjega števila gobanov. Pri nas jim rečemo "krauše" kamor uvrščamo vse kar je gobanu podobno.

Res sem bila neizmerno vesela, vsako posebej sem poljubila in se zahvalila naravi ali bogu za to, da je bila tam in da sem jo jaz našla. Mogoče je to za nekoga smešno, vendar mene je osrečilo.

Če imate tudi vi majhne dogodke, ki vas osrečijo, delite jih z nami.

22. sep 2009 16:04

So stvari ki so mogče res nepomembne, za posameznika pa velike...kaj bi trenutno napisala ne vem, bom pa potuhtala.. petardica

22. sep 2009 16:20

Se zelo strinjam s tem, da so najlepše male radosti. Samo jaz imam svoje male radosti v mojem "nematerialnem spominskem arhivu" in tudi nekaj predmetov, ki nimajo kakšne silne materialne vrednosti, imajo pa neverjetno emocionalno vrednost. Ampak to so moje stvari. Kamor spada tudi nekaj intimnih spominov, ki jih imava z ljubljeno osebo in neke najine šifre, ki jih definitivno nihče drug ne razume. In meni ne pride na misel, da bi karkoli, kar je samo moje in karkoli, kar je stvar, ki povezuje dve osebi, objavljala na spletu. Tudi pri dekliškem kofetkanju mi večina teh stvari ne zleti z jezika. So stvari, ki spadajo v notranji monolog, ko se človek išče ali pa si skuša kaj raložiti. In čisto zadošča, da človek te stvari napiše v kak bolj intimen format. Recimo dnevnik. Ker, ko bereš za sabo, nekako začudeno ugotoviš, da so besede bolj ali manj sesule tvoj sentiment in se potrem trudiš, da bi ta sentiment poklical nazaj...Pa saj to je že Proust pogruntal. Zato imam sama rezerve do tega, da bi čisto vsaka impresija pridrvela na svetovni splet. Dajte lepe trenutke deliti z ljudmi, ki jih poznate, ne pa z virtualnimi nicki. Vendelina jr.

22. sep 2009 16:28

Različno smo si, in včasih se zgodi, da želiš kaj takega, kar ni ravno intimno, deliti prav z ljudmi, ki so ti blizu zgolj na tem našem spletu. Veselje nad gobami bi jaz morda lahko delila tu, tudi uspeh z lepo torto ali pecivom, medtem ko bi sladkanje s kakšno čokoladico, sploh temno, ker te so dobre za zdravje in splošno počutje, pa samo zase obdržala ... Mamamia mamamia

22. sep 2009 16:47

Lih včeraj, sem se spomnila enega lepega dogodka, oz samo nekaj kar se mi je vtisnilo v spomin. Smo se včeraj z mojim in otrokoma odpravli na travnik v bližini naše hiše. Sonček je sijal, bilo je toplo. Otroka sta tekala po travniku ( 6 let in ta mali 18 mesecev). Vse je bilo že jesensko obarvano. Vsedli smo se pod oreh, pa sem se spomnila, da sva s ta starejšim pred dvema letoma tudi tako sedela pod tem orehom, ta mali je pa bil v trebuščku. To je bil tako lep dan, bilo je toplo,... ravno tako kot včeraj. Mož mi je nabral v kapuco od majice orehe in reku: dobro si se tega spomnila veverica. Vsi smo se zasmejali. In ko smo se vračali, sem se spet spomnila, kako sem srečna, da jih imam. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

22. sep 2009 16:52

Enkrat smo se moj 2,5 letnik, mož in jaz objeli na sredi kuhinje. Malček pravi: "Mi se imamo pa radi!"

Ta in podobni dogodki so moje male radosti.

Vanja

22. sep 2009 20:01

E pa *ebiga Vendy, so stvari take in drugačne. Če se ti je ravno pozdravil mozolj na riti, verjamem da ne boš vesoljnem občestvu o tem veselju razlagala na dolgo in široko ( dovolj je le da obznaniš, veselili se bomo s tabo).

Pri meni ( ne, ni nobenega mozolja na riti ), danes je bil lep dan in sem jedel zunaj. Okrog seveda muca in cela mačja familija. Muci so še mejhni ( cca 1 mesec ) in en od njih, se okorajži in se postavi na zadnje tace pri moji nogi. Milo se mi je storilo ( seveda je bil nagrajen ).

So pa tudi majhne stvari, ki te spravijo v slabo voljo. V soboto pričakujem visoki obisk ( z one strane  velike luže ) in si rečem, spodobi se da pokosim travnik. Ja, hudiča, kosilnica se mi pokvari na sred travnika, po dveh urah popravljanja, še kar ne dela.

ežoj

22. sep 2009 20:14

Ežoj, tale košnja ti evidentno ni bila namenjena... Vendelina jr.

22. sep 2009 20:16

Ežoj zdaj pa se je meni milo storilo...pridi po mojo imam tako da sedim gor... petardica

22. sep 2009 20:19

Joj, ežoj, pa ne, da Vanja pride.........................

rimljanka - zasebno mnenje

22. sep 2009 20:23

Tam, kjer zrem v modrino neba, belino snega, tam nekje nad štiritisoč, ko tišina kriči in duša ječi od lepote ...in veš, da so ob tebi prijatelji, ki zrejo v isto smer brez besed.

kobra 1