15. jul 2009 11:36
ČEBELE, OSE, SRŠENI, ČRMLJI
Pozorno pri otrocih
Za večino ljudi pomeni pik kateregakoli od kožokrilcev (osa, čebela, sršen, čmrlj) bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh mine. Zdrav odrasel človek varno prenese do tisoč čebeljih pikov, za otroka pa je lahko usodnih že manj kot petsto pikov. Redke smrti zaradi velikega števila čebeljih pikov so običajno posledica že sicer oslabljenega delovanja srca in odpovedi delovanja obtočil.
Pik je zelo nevaren, kadar žuželka piči v usta ali žrelo; ker oteklina ovira dihanje, lahko pride celo do zadušitve.
Sistemska zastrupitev
Kadar se zgodi, da človeka piči roj žuželk, lahko pride do sistemske zastrupitve. Precej večja je nevarnost pri nekaterih posameznikih, pri katerih se razvije nevarna alergija na strupe teh žuželk. Ko se enkrat pojavi, jo lahko pričakujmo po vsakem piku enake ali sorodne žuželke. Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima približno 0,5 odstotka ljudi.Zato se je pikov razjarjenih žuželk najbolje v čim večji meri izogibati. Ne napadajo, da bi sesali kri, temveč le, če se čutijo ogrožene - takrat strup sprostijo v samoobrambi. Čmrlji niso napadalni.
Strupa čebele in čmrlja sta si podobna, zato so ljudje, ki so alergični na čebelji pik, alergični tudi na čmrljev pik. Čebela ob piku v koži pusti želo, česar čmrlj ne stori. Tudi strupa ose in sršena sta si podobna.
Preprečevanje pikov
Za ose je znano, da jih privlačijo močni vonji pijač in hrane ter žive barve. Pikajo predvsem, ko se čutijo ogrožene, zato jih ne vznemirjajmo. Ko letajo naokoli, ne mahajmo po njih. Če se ustavijo na telesu, nekaj trenutkov mirujmo, saj bodo odletele same od sebe. Vznemirjenje, vpitje in mahanje jih bo prestrašilo; takrat postanejo nevarne. Po travi hodimo obuti in oblečeni v primerna oblačila. Čebele in ose rade sedajo na mokre površine, da se odžejajo - tudi na mokre brisače in predmete (na to opozorimo otroke). Nikar ne drezajmo v osja gnezda. Izogibajmo se uporabi deodorantov, laka za lase, parfumov, dišečih krem in sredstev za sončenje … Ose privlači tudi vonj po znoju. Najbolj odkrite dele telesa je priporočljivo namazati z repelentom. Za sprehode se oblecimo v oblačila temnih ali nevtralnih barv.
Ukrepanje po piku
Čebelje želo je povezano z manjšim zbiralcem strupa, ki ga vbrizga v žrtev. Po vbodu ostane želo v koži, skupaj z vrečico strupa. Pik povzroči skelečo bolečino in srbenje, kmalu zatem nastaneta oteklina in rdečina.
Želo je nežno izvlečemo, najbolje z noževo konico, včasih lahko to opravimo tudi z nohti. Pri odstranjevanju s pinceto se lahko v kožo iztisne strup. Pazimo, da se vrečica s strupom, ki je povezana z želom, ne prebode. Mesto vboda operemo z večjo količino vode, nato pa ga namažemo z antiseptično kremo in po možnosti še z antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom ali tekočim pudrom, ki bosta ublažila vnetje, bolečino in srbenje. Na boleči del polagamo hladne obkladke. Strup, ki ga sproščajo čebele, ose in sršeni, povzroča predvsem lokalne znake na koži. Če je pikov več, se sprosti več strupa in obstaja večja možnost resnejše sistemske reakcije. V tem primeru čimprej poiščemo zdravniško pomoč.
K zdravniku je treba tudi v primeru, če se bolečina in srbenje stopnjujeta, saj utegne iti za alergijsko reakcijo. Znaki takšne reakcije so slabost, vrtoglavica, glavobol, bolečine v trebuhu. Zelo resen znak so težave z dihanjem in otekanje predelov, ki ležijo za vbodom. Reakcija ob prvem piku običajno ni nevarna, lahko pa pomeni opozorilo. Pri žrtvi pika se ustvarja občutljivost, ob vsakem nadaljnjem piku se alergijska reakcija lahko stopnjuje, znaki postajajo resnejši. Tako pri prvem vbodu opazimo močno oteklino in bolečino ter težave pri dihanju. Pozneje se otekanje lahko razširi na druge dele telesa; zlasti izrazito je na ustnicah, jeziku in grlu, zato otežuje dihanje. Nastopijo slabost, kašelj, trebušni krči in vrtoglavica, koža pomodri, lahko pride tudi do izgube zavesti.Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo stalno nositi s seboj komplet za samopomoč in ga takoj po piku uporabiti. Komplet vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete. Ne glede na to morajo poskrbeti, da čimprej dobijo ustrezno zdravniško pomoč. V vmesnem času je priporočljivo poskrbeti za obkladke z ledom in antihistaminsko kremo, oziroma uporabiti komplet za samopomoč. Mesto pika je treba imobilizirati, oseba naj počiva. Če gre za pik na roki ali nogi, je treba mesto nekaj centimetrov nad pikom podvezati. Če se oteklina razširi do povoja, ga je treba premakniti za 5 do 10 centimetrov.
Alergen lahko izzove tudi najhujšo reakcijo - anafilaktični šok. Znaki se pojavijo v nekaj sekundah ali minutah: srbenje, otekanje ustnic in žrela, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, bledica, znojenje. Potrebna je čimprejšnja zdravniška pomoč.Pri ljudeh, ki so alergični na pike os ali čebel, je mogoče alergijo odpraviti s postopkom, ki ga imenujemo desenzibilizacija. Postopek je dolgotrajen in ga je treba pogosto ponavljati.
LeINA
