Dojenček pri 38-ih

7. jul 2009 12:32

V bistvu yoy ni hotela našega mnenja, ampak le deliti z nami čudovito novico. Saj je že vse odločeno. Želita si ga. Tu se zame zadeva konča. Kar pa se tiče starosti, stvar ni zgolj belo-črna. Eni so pri 20 stari, drugi pri 40 sila polni mladostne igrivosti. Dejstvo je, da je žensko telo tja do 25. fizično najustreznejše za rojevanje, o stanju duha pa bi se dalo razpravljati. So odgovorni 20. letniki (kar je v današnjem svetu zapoznelega osamosvajanja) redkost in neodgovorni 50. letniki. Verjetno vsi poznamo primerke obeh skrajnosti. kako bosta nosečnost in porod potekala ni pravila, povezanega s starostjo. Obstajajo znanstvene povezave med starostjo ženske in možnostjo downovega sindroma pri otroku, vendar gre tu za posameznika oz. posameznico, ki jo statistična sredina prav malo briga. moj brat je dobil četrtega otroka 19 let za prvim: "Šele sedaj vem, kaj pomeni postati starš". Yoy, kar pogumno. Niti če bi bil to tvoj prvi otrok, ne bi bilo prepozno. Če bi bilo prepozno, potem narava ne bi omogočala rojevanja tja do 45 leta. mimika

7. jul 2009 12:36

Vendelina jr. je napisal/a:

...verjetnost, da bodo mladi starši z otrokom telesno bolj vzdržljivi in manj potrpežljivi, pri starejših je pa ravno obratno. ... kolikokrat ste prizadeli svoje otroke in KOLIKO ste bili takrat stari in ali bi danes to isto naredili še enkrat? Vendelina jr.

Meni se te verjetnosti zdijo bolj pogojene s karakterjem, ne pa z leti. Ne vem zakaj je večja verjetnost, da so mladi manj potrpežljivi in da večkrat prizadenejo otroke Ne bom zdaj razlagala mojih izkušenj z zrelimi mamicami, ki so strašno nepotrpežljive... Ali misliš, da je res od let odvisno, ali boš prizadel otroke ali ne? Meni se zdi, da starši pridobivamo neko starševsko kilometrino in da bi mogoče v vsakem trenutku reagirali vsaj malenkost drugače. Ne glede na to, koliko si star, ko rodiš otroka. Spet ne bom razlagala o tistih starših, ki se jim na zrela leta šele obrne in se prav trudijo, da bi uničili svojega otroka, tudi takih nekaj poznam. Meni je vsako posploševanje okoli teh zadev neprimerno. feferon

7. jul 2009 18:16

Če si ga želita in sta zdrava, zakaj pa ne? Srečno! korosica

7. jul 2009 20:23

Yoy, ti pa si pogumna, vsaka ti čast! Jaz se v tvojih letih nikakor ne bi odločila za dojenčka, ker se mi poraja 1000 če-jev, kaj če se v življenju hudo zalomi, bolezen, izguba službe, bog ne daj, smrt itd....... Zdaj si stara 38, ko boš rodila boš verjetno že 39. Čakajo te pleničke, budne noči, osnovna, srednja šola, fax, otrokova puberteta..... Minilo bo več ko 25 let, ko mu boš lahko rekla "adijo", pa pridi še kaj. Ko bo otrok vse to dal skozi, boš ti imela najmanj 60. Da bi si jaz tako odgovornost obesila na ramena v teh letih???? Niti pod razno! Ampak to je moje mnenje, vi2 z možem pa sta se itak že odločila. Zdenka

7. jul 2009 20:46

Zdenkica je napisal/a:

Jaz se v tvojih letih nikakor ne bi odločila za dojenčka, ker se mi poraja 1000 če-jev, kaj če se v življenju hudo zalomi, bolezen, izguba službe, bog ne daj, smrt itd....... Zdenka

In čisto vse to se ti lahko zgodi pri katerikoli starosti.............tudi pri 20, 22, 24, 25.......kajne?

rimljanka - zasebno mnenje

7. jul 2009 21:51

rimljanka je napisal/a:

Zdenkica je napisal/a: Jaz se v tvojih letih nikakor ne bi odločila za dojenčka, ker se mi poraja 1000 če-jev, kaj če se v življenju hudo zalomi, bolezen, izguba službe, bog ne daj, smrt itd....... Zdenka In čisto vse to se ti lahko zgodi pri katerikoli starosti.............tudi pri 20, 22, 24, 25.......kajne? [nagelj] rimljanka - zasebno mnenje

Ja samo takrat si preotročji in ne razmišljaš v to smer. Vsaj jaz nisem, sedaj pa razmišljam isto kot Zdenkica Teka

7. jul 2009 22:17

Imam babico,(mamina mama)ki je danes stara 87 let in je za svoja leta še čila,pa tudi zdravje ji dokaj dobro služi.Sina(mojega strica)je rodila,ko je imela nekaj čez 43 let. Moja mama me je rodila z 20 leti,pa na žalost že dolgo ni z nami. Zboliš lahko tako mlad kot star. Yoy,kar pogumno,če si oba z možem želita otroka.Statistično gledano ženske dandanes zaradi različnih dejavnikov okolja(dlje študirajo in se izobražujejo)rojevajo kasneje kot pred dvajsetimi leti. Tudi sama sem prvega otroka rodila pri rosnih 21 letih in kar ne morem si predstavljat,da bi moja hčI šla po mojih stopinjah.Zdi se mi kar nekako otročja,ali pa jo samo jaz vidim takšno...Kaj pa vem? kalcicl

7. jul 2009 22:19

rimljanka je napisal/a:

Zdenkica je napisal/a: Jaz se v tvojih letih nikakor ne bi odločila za dojenčka, ker se mi poraja 1000 če-jev, kaj če se v življenju hudo zalomi, bolezen, izguba službe, bog ne daj, smrt itd....... Zdenka In čisto vse to se ti lahko zgodi pri katerikoli starosti.............tudi pri 20, 22, 24, 25.......kajne? [nagelj] rimljanka - zasebno mnenje

Seveda se lahko tudi v teh letih. A v kasnejši starostni dobi in v današnji krizi so riziki toliko večji. Zdenka

8. jul 2009 6:48

To sta po mojem mnenju pesimizem in strah. Z nevarno "kaj pa če...?" igro hitro zapademo v stopicljanje na mestu. Preverjeno. Košuta Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 08. 2009 06:49

8. jul 2009 7:58

Moja prijateljica ima štiri otroke (2 s prvim možem in dva z drugim).

Prvo hčero je imela pri 20. letih, danes je dekle staro 29. Druga je stara 23 - je na faxu. Tretja 15 - končala osnovno šolo. Četrti 12 - končal 6. razred.

Ko smo zadnjič sedele na kavi (verjetno je imela "poln kufer" vsega) se mi potožila, da ima že čez glavo valet, matur, govorilnih ur...; da je zmatrana - zmozgana. Pravi, da še enkrat ne bi šla skozi vse to.

Popolnoma ji verjamem, da je zmatrana...

Prav tako odločitev za otroka z majhno razliko - imeti dva otroka v pelenicah. Vse je to lepo in prav..., treba je pa vse preživeti.

 

Spomnila sem se sestre (sedaj je že mlada babica), imela je dva fanta - eden rojen aprila, drugi pa naslednje leto septembra. Ko sta šele shodila, fantka sta ob neki priliki jokala, ona pa je rekla starejšemu: "tiho bodi, ti si velik".

Vsem, ki imajo veliko otrok, dam "kapo dol", obenem pa tudi sočustvujem z njimi.

 

Saj tudi moja hčera ima tri otroke...

 

Pozdravček!