26. maj 2010 19:38
Še to... Dejstvo je, da bo obdarovanje ostalo. Opažam, da vse skupaj gre resnično tudi že v neokusne sfere... Sama ne nasprotujem obdarovanju, če gre za dobro premišljeno dejanje. So učitelji, ki si zaslužijo priznanje za svoje delo, tudi s strani staršev. Saj ne opravljajo zgolj svojega dela, ampak so še veliko več.
Priznanje je lahko v obliki osebne pohvale in zahvale. Sama sem izkoristila med drugim priložnost, da sem nekatere učitelje osebno pohvalila ravnateljici. O tem so bile učiteljice obveščene in mislim, da se jim je zdelo fino.
Ker je tema bolj o idejah, kot razmišljanju o za in proti argumentih...
Pri darilih:
- vedno je potrebno pomisliti iz stališča obdarjenca in ne razmišljati, kaj bi bilo meni všeč (ja za to je potrebno malo spoznati učitelja - veliko informacij lahko dobimo med letom od svojih otrok če utegnemo in želimo)
- če že podarjamo nekaj za spomin, naj bo nekaj trajnejšega (zato raje podarjam lončnice kot oh-in-sploh aranžirane šopke)
- če je le mogoče, naj se obdaruje učitelja kot razred in ne kot posamezniki, s tem izpostavljamo tako svojega otroka in nehote tudi tistega, ki ne obdaruje učitelja-ice. Morda pa učit. naše dejanje ne bo všeč in bo v zadregi...
Nekaj idej:
- iskreno nabran šopek rož s strani otrok,
- spominska knjiga s spomini otrok na preteklo leto, njihovimi ilustracijami, shranjeno v lepem zveščiču ali mapci
- lončnica,
- knjiga,
- škatlica štampiljk (da jih lahko učiteljica uporabi v naslednjem šolskem letu) ali štampiljka z datumom (ker vem koliko datumov učiteljica napiše v prvih razredih v zvezke in delovne zvezke)