16. jun 2016 19:10
smeška je napisal/a: |
To ali kaj podariti učiteljem in vzgojiteljem ob koncu šolskega leta izhaja še iz prejšnjih časov, ko so se učiteljem in vzgojiteljem na koncu šol. leta nosila velika in draga darila. |
Kakorkoli obračaš, tole JE posploševanje in leti na VSE učitelje in vzgojitelje v "prejšnjih časih". Torej ne drži, da nisi napisala, da ni bilo povsod tako. Morda si tako mislila, napisala pa nisi.
Meni se sicer zdi neznosno, da je treba vsak junij brati in poslušati iste jeremijade (enako, kot avgusta poslušamo o ubogih otrocih, ki se jim končujejo počitnice in morajo, revčki, v šolo). Zdi se mi, da je prav v teh dneh potreben tistim, ki hodijo v šolo, na katerokoli stran katedra, se razume, predvsem MIR od zunaj. Da končajo, kar so sejali od prvega septembra, lepo v miru in med sabo. Samo oni, učenci/dijaki in učitelji/učiteljice, da se razumemo.
In nikoli in nikjer v kulturni družbi ne more in ne sme biti narobe, če se ti učenci/dijaki svojim učiteljem/učiteljicam zahvalijo za celoletni trud, potrpežljivost, uvidevnost, pomoč in kar je podobnega. Z besedo, morda kakšno duhovito mislijo, s podpisi vseh učencev/dijakov, in, zakaj ne, s cvetom ali šopkom travniškega cvetja. A se mami/očetu ob kakšnem njenem prazniku ne?
In, če mene vprašate, pri vsem tem starši nimajo kaj iskati.
No, ni čisto res. Imajo, a le to, da so vsa leta svoje vzgoje v to, da bodo učenci/dijaki začutili sami, brez zunanjih spodbud, kako postopati ob koncu šolskega leta (in ob prehodu v novo koledarsko leto, recimo), s svojimi besedami, zgledom in dejanji dali svoji mladeži ustrezne smernice. To in čisto nič več.
rimljanka