22. apr 2009 10:48
Sama iz neposredne bližine opazujem ravno eno tako zgodbo - kje drugje kot v službi (ker smo tak mastadontsko-nacionalno-kulturno pomemben kolektiv, lahko glede na species v njem že po prvem dnevu vneto prikimavaš misli "Nič človeškega mi ni tuje" - verjemite!).
Skratka, ona sredi dvajsetih, on proti štiridesetem. Saj bi djala, da sta po obnašanju kot cicibana, pa bi bila to žalitev za cicibane. In on jo ima blazno rad ne glede na to, kaj se v nekem trenutku naprdne. Tako ji je nekega dopoldneva, ko je šel po malico, prinesel njen najljubši sir/salamo in pa hlebček polnozrnatega kruha (po možnosti najboljšega in najdražjega). Nakar je ona PONORELA, da tega kruha paže ne bo citiram "žrla" in da bi ona raje žemljo. In je šel - bumbar - nazaj v trgovino, s tem da jo je vmes še klical, ali bi rada veliko ali malo žemljo. In je hotela malo in ji je prinesel malo. Ampak ker je zajebal s kruhom, je surlila potem še kakšen dan. Poleg tega mu je težila, zakaj si je (on sicer vnet kolesar) zdaj spomladi na streho avta namontiral plastiko za kolo. Ker v tisto plastiko lahko vtakneš dva pecikla, kar potrjuje njeno teorijo, da ima gotovo drugo. Ampak on potem razlaga naokoli, da jo ima rad in da je res nekaj posebnega. Ne ga srat. Poleg tega takle teater zganjata pred vsemi, da se že cela bajta križa in si dela norca iz njiju. No, in takšno prepirčkanje je vsak dan na sporedu, kar je za ostale milo rečeno precej moteče. Pa vsak teden narazen/skupaj, pa on ima drugo, pa na eni sliki se je z drugo objemal, prasec (čeprav nas je bilo na skupinski sliki mislim da šest); po drugi strani pa lahko od njega slišimo, da ona noče imeti otrok, on bi jih pa imel celo vojsko.
Pa kaj je s folkom.
Ampak okej, ljudje smo različni. Da on ni prepričan vase, je jasno. Ne razumem pa takšnih žensk. Če ne drugega - kako lahko seksaš s kužkom, v katerega si spremenila svojega moškega?
Danes ful pisarim, ker se mi ne da delat
Košuta