Recept za dolg in dober zakon

21. apr 2009 19:27

Ce natancno pomislim, meni razni ultraspijonazni paketi ne bi teknili, ker sem mnenja, da so povsem neucinkoviti glede na tehnoloski napredek (tipa ne mores dat na ketno, vse ostalo pa ne pomaga :))))), drugic, ce imas opravka z odraslim clovekom, tudi delaj z njim kot z odraslim. Tudi dvomim, da bi me pozdravil kak shopping spree. Bi se pa lotila dveh projektov: prvic, intenzivnega zakonskega komunikacijskega treninga, po moznosti pod nadzorom strokovnjaka ali zakonskega svetovalca (kolikor vem, so to sicer nadvse redke ptice); drugic, ustanovila bi crni fond, skratka, redno in sistematicno odvajanje dela dohodka za cas, ko se bo morda potrebno osamosvojit, ce se pa izkaze, da se ne bo treba, toliko bolje, se gre pac na shopping spree takrat s tistim, kar se je nabralo v kaksnih, denimo, treh letih. lp, proxima

21. apr 2009 19:45

Jaz mam pa že leta in leta in leta....čisto svoj račun (z lepim stanjem) in čisto svojo kreditno kartico. Se držim starega jugoslovankega drill-a, NNNP = Nič Nas Ne sme Presenetiti. Sem mojemu dragemu šele pred kratkim izdala in je bil čist šokiran 

Vanja

21. apr 2009 21:17

Tudi jaz imam lastne kartice in svoj račun, res pa je,da jaz lahko razpolagam tudi z njegovim računom, on pa z mojim noče. Komu lepše kot meni ... Mamamia mamamia

21. apr 2009 21:28

mamamia....se ena taka !!! Nena-morje

21. apr 2009 21:46

Sem čist pozabla napisat, njegov denar je moj denar, moj denar pa ni njegov denar.

 

Vanja

21. apr 2009 22:31

preberite si knjigo MOŠKI SO DRUGAČNI,ŽENSKE TUDI.Veliko stvari vam bo jasnih,oz vsaj meni jih je. slavi77

22. apr 2009 7:21

Wendy, bom upoštevala tvoj nasvet. Bom malo razmislila o tovrstnem terapevtu, meni se zdi pogovor med partnerjema boljši od terapevta ( koneckoncev - 40 in več let nazaj ni bilo zakonskih svetovalcev, pa zakoni niso tako propadali kot danes ). Mislim, da imamo danes vsega preveč, preveč smo zaposleni, živimo eden mimo drugega, časi so precej stresni...Tudi midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati, niti nisva imela časa za to in pri vsakem pogovoru se je ponavadi vnel prepir. Tudi sinovo tarnanje in njegove prošnje so dosti pripomogle, da sem ga vzela nazaj ( če ne bi bilo sina, bi se stvar verjetno odvila precej drugače ) in povem vam, ko vidiš iskrive otroške oči in nasmeh na ustnicah v globokem snu, ga ni lepšega občutka kot je videti svojega otročička tako zelo srečnega samo zato, ker sta starša spet skupaj. Saj pravim Weny; če nama življenje zdaj ni postavilo preveč ovir, bova šla naprej, v nasprotnem primeru pa bova pač končala in šla vsak po svoje...in to bo moral sin tudi razumeti. Mamamia, avto sem si že kupila. No, pa zamenjala sem tudi precej garderobe, pa frizuro, pa tri nove pare čeveljčkov sem si kupila. Mi je mož rekel, da dobro izgledam in da sem precej bolj samozavestna. In res je, zdaj sem jaz na vrsti. Nič več ne bom igrala samo gospodinje, mame in žene....tudi za prijateljice in prijatelje, ki so mi zdaj stali ob strani, si bom vzela čas ( verjemite, da sem v tem času ugotovila, da jih imam ogromno ). In mislim, da mi bo uspelo biti bolj srečna.

22. apr 2009 9:31

Meni se zdi, da je naša virtualna prijateljica štorklja na pravi poti, tudi glede samozavesti. Ker je tu na forumu lahko prebrala tudi kakšno pikro in morda pokroviteljsko, ampak je vse vzela v zakup, ni se odzvala užaljeno in v stilu, kaj mi pamet solite, kot se tu na forumu velikokrat zgodi. Morda so ji besede vseh nas, ki smo ji z najboljšimi nameni skušale napisati kaj prijaznega v pomoč in vzpodbudo, včasih tudi z malce obešenjaškega humorja, pomenilo prav tisti kanček, ki ga je potrebovala, da je dvignila glavo in se odločila, kot se je - v svoje dobro, ne glede na to, kaj si kdo drug misli o tej odločitvi. In tako je tudi prav. Štorklja, želim ti veliko veselih dni in da ti uspe v življenju, kot bo zate najboljše. Mamamia mamamia

22. apr 2009 9:47

Meni se je vedno zdel en tak zanimiv fenomen, kako se nekateri moški - po vseh objektivnih kriterijih sicer pravi testosteronski muškarci - spremenijo v jecljajoče in kimajoče fantiče, ko jih na primer žena pokliče po telefonu. Telefon zazvoni, on zavije z očmi, se oglasi, nato pa "ja, ja, bom pogledal, ja, ja, bom jaz zrihtal, ja, ja". Potem izgine iz službe za 5, 10 minut in se vrne s paketom listnatega testa, štruco kruha in bognedaj še kakšnim paketom vložkov. In to dedec, pred katerim smo pol ure nazaj vsi trepetali, ko je grmel na nas zaradi ne ravno posrečenega projekta. Ne samo to, da bo skočil v trgovino, naredil bo čisto vse kar bo treba, pa čeprav na račun svojega moškega dostojanstva. Hm. In potem sem se resnično in iskreno pri sebi vprašala, ali je z mano kaj narobe. Ker druge ženske očitno znajo takele dedce porihtat po svoji želji, da jim samo prikimavajo, medtem ko je najina zveza približek enakopravne večne vojne in miru med moškim in ženskim polom, ki sicer prinaša vzpone in padce, prikimavanja in zanikanja svojih želja pa zagotovo ne. Ampak danes sem vesela, da je z mano očitno nekaj narobe. Ker namreč ob kakšnih bolj sproščenih priložnostih natanko takšni moški začnejo svoje obsežne pustolovske pohode. To kar ne moreš verjeti. Kako je sposoben dopoldne v službi tekati po raznoraznih opravkih in igrati copato, zvečer na zabavi pa se našopiri ko purman in poudarja svojo moškost. ?!?! Moj point je ta, da po dozdajšnjem opazovanju in izkušnjah ravno tipi privezani na ketno ob prvi priložnosti zbezljajo. In to dobesedno. Malo spije, pa se mu utrga. Kako da je grozno, pa žena, pa otroci, pa odgovornost, pa blabla. Jah, prezgodaj/prepozno/slep/gluh/pijan se je poročil. In zdaj je kar je. No, on bi sicer že zdavnaj vse skupaj končal, ampak ker so v zvezi otroci... Verjetno nas je večina od kakšnega na ketni že kdaj poslušala kaj takšnega. Še vedno pa mi ni jasno, kako nekaterim ženskam to uspeva. Košuta Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 22. 2009 09:49

22. apr 2009 9:50

štorklja je napisal/a:

. Bom malo razmislila o tovrstnem terapevtu, meni se zdi pogovor med partnerjema boljši od terapevta ( koneckoncev - 40 in več let nazaj ni bilo zakonskih svetovalcev, pa zakoni niso tako propadali kot danes ). Mislim, da imamo danes vsega preveč, preveč smo zaposleni, živimo eden mimo drugega, časi so precej stresni...Tudi midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati, niti nisva imela časa za to in pri vsakem pogovoru se je ponavadi vnel prepir.

Ključni stavek v celi zgodbi je: midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati. Zaradi tega gre največ zvez narazen, ker se ljudje ne znajo pogovarjati. Pogovarjanje pomeni to, da se sogovornika posluša in se mu odgovori po tem, ko slednji konča z govorom. Pa pogovarjanje pomeni, da se ne vztraja totalno na svojem mnenju zgolj za to, da se dokaže, da imam prav. In če se nekdo ne strinja z mano, tega se ne jemlje kot napad nase. In kompromis ni nekaj, v katerem je nekdo zmagal in nekdo izgubil. V angleščini ločijo med "talking to each other" (se pogovarjava) in "talking at each other" (govoriva drug drugemu). Samorazlagalno, ne? Da se pride do te pameti in da jo človek tudi prakticira (in ne samo načelno pristaja nanjo) se pride zgolj na en način in sicer tako, da si prej malo polomiš zobe in da malo v tišini jokaš in da ti je blazno žal in ko jeza in trma mineta, takrat se pač človek odloči, da pogleda, kaj za vraga ga je pripeljalo do takega stanja in kaj v sebi in na sebi lahko popravi, da se mu take stvari ne bodo več dogajale. Ker popravimo in spremenimo lahko samo sebe. Partnerja ne bomo (pa tudi, če mu vgradimo sledilni čip), otrok tudi ne, tašče tudi ne...še psa ne.... Človek lahko samo prizna, da je v veščini pogovarjanja slab. To pa zaradi tega, ker se ni imel prilike naučiti, kako se to dela. Tega vzorca bi se moral človek v osnovi naučiti v svoji prvi družini. Ampak je dejstvo, da kopiranje vzorca prejšnje generacije ne pomaga. Štorklja, si omenila zakonce, ki so skupaj zdržali 40 let (in malo potrpeli....)... Se spomnim, ko sem ravno na tem topicu nekaj strani nazaj omenila situacijo, ko matere svoje hčere vzgajajo v "malo potrpi v zvezi" in kako se ženske temu upirajo...in so se vsula mnenja naših članic, da če pa kaj res ne odobravajo pri svojih mamah, je pa ravno tisto, ko so jih učile "stisni zobe, potrpi in ne postavi se zase, počakaj, da vihar mine in bodi malo prijazna...". Skratka, s pristopom "stisni zobe" se pač nihče ne bo naučil pogovarjati (ne moški in ne ženska) - kvečjemu bo govoril drugemu skozi stisnjene zobe. Tudi razmišljanje o tem, kako so pa nekateri in včasih zdržali brez svetovalcev....Pa kaj potem? Tudi če bi vsi pari na svetu zdržali brez svetovalcev in zgolj eden od parov ne, bi imel ta par še vedno pravico, da spozna, kje ga lomi in zakaj ga lomi in da to spozna brez tega, da si člana para drug drugemu nabijata odgovornost za fijasko (ti si vsega kriv/a.....!) Meni se vedno bolj zdi, da se tisti, ki se ne znajo pogovarjati, v zelo velikem deležu. Zelo veliko ljudi je skupaj tudi zaradi tega, da en drugega najedajo, ker drugega ne znajo. Zelo veliko ljudi je skupaj, ker so se na eni točki v mladosti srečali in ker so bila ravno ta prava leta, so še malo seksali in ko se je to dogajalo nekaj mesecev, so se poročili in potem so se zgodili otrok in krediti in tako deset-petnajst let in je bilo vse skupaj v stilu "nit ne smrdi, nit ne miriše", dokler niso nekje na šestnajstem letu ugotovili, da ne poznajo niti svojega partnerja in da nimajo pojma, zakaj se njihovi pubertetni otroci obnašajo tako, kot se in jim ni bilo čisto nič jasno. In take frustracije ljudje razrešujejo bodisi z ljubimcem/ljubimo, novim poslom (da se ni treba ukvarjati s familijo) ali pa tako, da pogledajo, kdo od znancev ima še bolj "nit-ne-smrdi-nit-ne-miriše" družinsko situacijo in to iščejo toliko časa, dokler med znanci ne najdejo koga, ki je tozadevno še večji luzer (in vsi imamo take znance, od katerih smo vsaj v enem elementu boljši, a ne?).... Tale odstavek je sicer blazno klišejast opis življenjskega stila zelo veliko ljudi in na žalost se bo v njem našlo zelo veliko ljudi. Ampak nikomur ni treba, da živi tak kliše. Vsak lahko to izboljša. Sicer verjamem, da si vsak to želi. Ampak pravo vprašanje je, ali si upa. Vendelina jr.