Dopust 2009

7. avg 2009 16:59

Ežoj, ti si prava faca. Tvoje zgodbice so prav zanimive in jaz si poizkušam vizualizirati vse, kar napišeš. Ko se vrneš, upam,da bodo tudi kakšne slikce... Kot je Rimljanka napisala, tudi jaz uživam s tabo. Bodi lepo in javi se nam spet. tamala69

8. avg 2009 1:48

Ej, rimljanka, potem sem se ene pol ure tuhtal kako se rece, pol sem se spomnil. O, lej jo lidka, kaze da nisi obupala, se beres! Drugac, tole moje se casovna ze prevesilo v drugo polovico, po kilometrini se ne. Danes sem nabavil vozovnico za Winnipeg, jutar zvecer odrinem ( se ena noc na avtobusu ), po jutrisnjem sem tam. Tukaj " ta brihtni " imajo popust pri nakupu vozovnice ( cca 10 % ) le povedati mores ( po anglesko se rece " for seniors " . Pa, ce sem ze pri avtobusih, zanimivo je, da so tukaj in v ZDA vglavnem voznice ( rekel bi 90% ). V ZDA, pred voznjo se voznica oglasi po ozvocenju in pove destinacijo, postanke, opozori na nek zakon, ki prepoveduje alkohol, kajenje, zazeli srecno voznjo, pa ce ima kdo kaj vprasat. Enkrat en dvigne roko, vprasaj, a bomo dobili kaj za kosilo, vprasa, ne, sledi odrezav odgovor, cel avtobus pa v smeh. Pri kanadcanih ni tega ceremoniala, le pred postanki povejo kje smo in koliko bo trajal postanek. Pa pustimo to: Thunder Bay ( cca 120.000 prebivalcev ) je mesto nastalo leta 1960 ( se mi zdi, da sem nekje prebral ) s zdruzitvijo Fort Williamsa in Port Arturja. Ime so zbrali po staroselskem nazivu za te kraje. Ko prides v mesto, se vidi, da je mesto poznalo boljse case, predvsem po zarjavelih velikanskih silosih in drugih napravah okrog njih: vse rjavi in propada. Mesto je prej bilo glavno za pretovar zita, sedaj so to vlogo prevzela tihomorska pristanisca, do tam pa z vlakom, Prej sem povedal, da ko prihajas v mesto, je vse gozd. Zanimivo je, da je debelina dreves nekje okrog 15 do morda max. 20 cm, se pravi, da niso prav stara, verjetno je prvotni gozd zdavnaj posekan, to je novi. Gozd tudi ni lep kot, pri nam, vidi se, da se ne vzdrzuje, veliko je napol podrtih, suhih dreves........... Seveda, ko prides v mesto ( no, pravzaprav ze prej ) se pozanimas, kaj bi bilo zanimivo videti. Tukaj je to rudnik ametista, poldragega kamna, dobis lopato in kramp in si lahko sam izkopljes ( in odneses s sabo, kolk sem razumel zastonj ) kamen. Zal, do tam ni avtobusa, je 40 km dalec, pa je odpadlo. Enako je nek vodopad tudi nekje 40 km dalec. V mestu pa ni kaj posebnega za videt ( jaz nisem ravno znan po tem, da se rinem po umetniskih galerijah ). Recimo sredi mesta je zraven obale park, lepo urejeno sprehajalisce, grem tam, moram nekje noge namocit v Lake Superior, kako se vodi zraven parka rece. Sprehajam se in nekje na koncu, ni nobenega, slecem cevlje, namescam aparat, da me poslika, ko prideta en fant in punca. A me slikate, ja seveda, stopim v vodo, mrzla kot hudic ( jaz bumbar prinesel s sabo kopalke ), un fant pravi nasmeh, punca pravi chees, jaz pa pravim, dej ze enkrat slikaj, mrzla voda, kumi stojim. Opravimo, to, vrne mi aparat, se zahvalim, a imate kak dolar gospod, meni nevem zakaj nerodno, izvlecem iz zepa nekaj kovancev, po oceni bi rekel 3 - 4 dolarje. Tukaj okrog univerze, mi je takoj padlo v oci: vsako parkirno mesto ima prikljucek za elektriko, seveda vprasam zakaj? Po zimi so temperature tudi do minus 40 stopinj in na motorje avtomobilov namestijo grelce, da ohranijo motorje tople. Drugac je mesto tudi zelo slabo preskrbljeno s sadjem in zelenjavo, kaj slabo, sploh ni nicesar za dobit. Sicer tudi ne potrebujejo, ko jedo le fast food in pomfri, ter cips, ki ga zalivajo s kokakolo ali kaksno drugo podobno pijaco. Trgovine ( ta veliki centri, tukaj sem dva obiskal, en je podoben city parku v Lj, tudi tukaj mu recejo podobno: inter city park ) so podobne nasim, zdi se mi, da je vse nekoliko drazje. Ce izuzames tisto kaj recejo down town ( center, po nase ) so vsa ta mesta podobna eni drugem: vse ena barakarska naselja ( ce pod barako razumemo objekt zbit iz desk in lat, pokrit z lepenko, priznam da definirano s zvrhano mero zlehtnobe ), po pogostosti barvanja barake ( po njihovo hise ) in vzdrzevanosti trate, lahko sklepas o denernih zmoznostih prebivalca. Zidane hise so izredno redke, pa tudi tiste, za katere si sigren, da so zidane, so barake, prekrite s nalepljenimi ploscicami podobni ciglam. Bodi dovolj za danes ( pri meni je ura 7 45, moram se pripravit za jutar. Prej sem vse opral, in nimam nicesar vec umazanega. Prihodnjc se oglasim iz Winnipega, morda v nedeljo ali ponedeljek. ezoj

8. avg 2009 7:44

Ežoj, ne moreš si predstavljati kako prijetno je človeku pri srcu, ko se zjutraj spravi na net in kot prvo odkrije tvoje popotno poročilo. Zelo mi je všeč tvoj stil videnja dogodkov in stvari okrog tebe.Name vpliva skoraj bolje kot jutranja kava. Še naprej lepo potuj in seveda poročaj. Mislim, da nas ni malo, ki z veseljem spremljamo tvojo pot.Lep pozdrav in srečno pot! daga

9. avg 2009 23:40

Ej, vidim, da je lady litle fire, ze doma, pa nic ne napise kje je bila, pa kako je bilo........ Jaz sem danes zjutraj prispel v Winnipeg ( premaknil uro nazaj za eno uro, pri meni je sedaj 15 45. Potovanje z avtobusom nic posebnega, razen morda nekaj smrdecih nog, to pac vzames v zakup. Pokrajina se po Thunder Bayu tudi spremeni, postopoma preneha valovitost terena, pokrajina postane cisto ravna, zacno se velikanske farme, vse do Winnipega. Po prihodu takoj namestim prtljago na avtobusni postaji in se odpravim iskat prenocisce, takoj na prvem mestu ga najdem ( 45 $-jev/noc, hvala za vprasanje ). Nasploh, glede potovanj je pri meni tako: imam splaniran nekaksen grob plan, v resnici pa se nenehno preracunavam, kako sem z denarjem ( in vcasih s casom ), in v pravem trenutku grem nazaj, ne, da bi morda dosegel planirani cilj. Tokrat je mal drugace: imam ze kupljeno letalsko vozovnico za nazaj do Toronta, torej moram doseci koncni cilj, da se lahko sploh vrnem, zaradi tega sem mal bolj previden s denarjem. Glede ameriskih mest ( kanadska stejem zraven ), vse je narejeno po enem kopitu, v manjsih krajih je center ( downtown ) narejen iz nekaj zidanih poslopij v obliku kvadra, z ravno streho, to okrozajo barakarska naselje ( po definiciji iz prejsnjega prispevka ). Pri velikih mastih je mal drugace, pa vseen enako: center je poln steklenih neboticnikov, ostalo je enako. Razseznosti so seveda velikanske in je seveda brez avta skor nemogoce. Po prihodu v Winnipeg, sem prijetno presenecen: mesto ( se mi zdi cca 700.000 prebivalcev ) je videti nekam drugacno, kot, da so se trudili, da mu dajo posebno noto. Mesto je cisto in urejeno, in takoj na prvem sprehodu neletim na nekaj prijetnih parkov ( pa brez dvometarske ograje okoli in natpisa na vhodu: park je zaprt za javnost od 22 - 8 ure, ce se boste v tem casu zadrzevali, vas bomo prijeli, aretirali in kaznovali, tako kot v ameriskih parkih, a ne Vanja ). Ze veckrat sem hotel zapisati, da bi se kanadcani zjokali, ce bi videli ponudbo zelenjave v intersparu ali merkatorju, v " nasem malom mistu " ( beri zasavska metropola ). Dobro, da nisem, tukaj, v enem starem delu, pravzaprav stara zel. postaja in nekaj sosednjih objektov, so revitalizirali in preuredili v trgovinice , receju mu Fork ( moram pogledat v slovar ), sem nasel tako ponudbo zelenjave ( in sadja ), da sem kar zjal: kaki, sparglji, tri sorte gob, krompir, par sort, sladki krompir, jam, una mehiska paprika jalapeno, vse kar hoces in se vec........res prijetno presenecenje, pa se nic ni videti staro ali uvenulo. Jedel sem v bangladeski restavtaciji: ni to za mene, prevarilo me je predvsem nekaksna jed z melancani. Vzel sem riz, tisto z melancani in piscanca. Sedaj se mi spahuje cimet iz tiste jedi s melancani in kari iz piscanca. Ce je melancan, naj ima okus po melancanu, ce je piscanec, naj disi po piscancu. Cimet me sicer nic ne moti v jabolcni piti ( ce ga ni prevec ) ali mlecnem rizu, kari me tudi nic ne moti, ce ga je kdo drug ( pa ne ravno zraven mene ). A ja, pa se to: je ena ameriska ( " tradicionalna " ) sladica, rece se ji: fudge, izgovarja fadz. Zelo dolgo mi je znana, je kot nekaksna halva. Imam celo knjigo o pripravi te sladice, do sedaj nisem delal, ker ne vem kaj mora priti ven. Koncno sem poskusil na Nijagari, tukaj pa sem nasel dve stojnici, sam to prodajajo, seveda sem kupil kos. Zadeva pravzaprav ni cist enostavna: v mesanici za sladico, je treba s koncentracijo sladkorja in fruktoze doseci, da se sladkor kristalizira v drobnih kristalih, takrat je to " ta pravo ". Bomo videli, sedaj vem kaj mora priti vene. Verjetno pojutrisnjem odrinem za Edmonton. A ja 2: Vsem, ki poznajo anglescino boljse od mene ( to ste verjetno vsi ) se opravicujem zaradi napacnega pisanja angleski besed in imen mest. V opravicilo naj povem, da se anglescine nisem ucil v soli, imam le dva " snel kursa " ( kao, francoscino sem se ucil 8 let in bi v francoscini bil boljsi ). A ja 3: toliko prosjacenja na cesti, kot v winnipegu ni verjetno niti v Kalkuti, hujse kot v Torontu. zdej je pa res dovolj, lep pozdrav ezoj

10. avg 2009 1:01

Ežoj, darling! (predstavljaj si z Ža Ža Gabor akcentom) pa saj jaz ne hodim naokrog ob polnoči. Razen do štacune, če mi kaj brez česar ne morem preživeti do jutra zmanjka. Mi, ta pošteni se ob tem času potikamo po bajti. Kaj pa vem, kakšna pravila imajo za vstop v park. Ko pa že gremo tja, so vrata odprta in nas ne zanima, kakšen je odpiralni čas

Pa menda ja ne boš šel delat te grozote od frudga? Ojoj!!! Enkrat poskusila in mi ne plačajo dovolj, da bi še enkrat. Pa bi ga lahko najslavnejši kuhar sam naredil! 

 

 

Je pa lepo, da nam poveš kje si. Če v enem od teh parkov sredi noči izgineš,  vsaj vemo, kje približno te moramo iskat.  Sliko pa tako ali tako imamo.

 

Be safe!

 

Vanja

10. avg 2009 9:38

ezoj je napisal/a:

Ej, vidim, da je lady litle fire, ze doma, pa nic ne napise kje je bila, pa kako je bilo........ ezoj

Dragi moj kamerat, bilo je krasno, bila sem na najbolj sončnem otoku lijepe njihove in prehitro je minilo. AMPAK: zaradi tebe sem imela podočnjake do kolen... Ko sem prišla sredi noči domov sem šla namreč brati, kaj se ti dogaja in kako ti je bil všeč sejem igrač za samske moške in je bila ura mimogrede "jutro". Frajer si, ni kaj! Aha: daj malo spreglej une smeti (kdo bi si mislil, da je v deželi presežkov po mnenju nekaterih kaj takega mogoče...) in kot ta prav mladenič v najboljših letih pošpejaj z enim učkom, kako globoki dekolteji se kaj nosijo v civilizaciji, kako so kaj balkoni podprti, če so bolj prijazne videt malo zaobljene al tiste ušpičene, kdo nosi polne vrečke iz trgovin..., mimo kakšne zavese pokukaj in poročaj, če kaj dobrega kuhajo, v kiosku poglej, če imajo morda Nedeljski dnevnik in Kmečki glas... Aha1: še dobro, da sem v zadnjem hipu povedala, kje boš pohajal, sicer bi morala it sama na najbolj sončni otok lijepe njihove, ti bi imel pa družbo... Aha2: hvala Aha3: jeseni bomo bolj malo nazdravljali, je za trgatev že toča poskrbela... Pazi nase, čau! Ognjič

11. avg 2009 14:06

Pozdravljeni, spet jaz, vceraj ( po mojem casu ) se ni dalo priti na kulinariko pa zaradi tega zamujam. Vceraj kupil vozovnico ( avtobusno ) za Edmonton ( odhajam iz Winnipega zvecer ob po osmih in sedaj imam placane vse prevoze do ljubljane. Ognjic, ognjic, vidis, da so me cist zresnili. Kot sem ze prej pisal ( ce si brala ) v Torontu je bila prava zalost, nisi imel kaj za videt. Vse same ene spicaste, nikjer nobenih oblin( da o dekoltejih niti ne govorimo ). Na svoj racun sem prisel v Oskoshu, to je pa bilo enih oblin in dekoltejev, da je kaj. V tistem Thunder Bayu je precej boljse kot v Torontu, morda bi bilo boljse ce bi bilo mal topleje. Tukaj v Winnipegu si clovk res ucke spocije: skor ne vidis sestradane zenske, oblin zadosti in na ta pravih mestih, dekolteji kot se sika, nikaj za rect. Oh, res mi je zal za vinograd, pa kaj cmo. Drugac tale Winnipeg je res lepo mesto. Baraka ( hostl ), v kateri stanujem ( http://backpackerswinnipeg.com/ ) ma je presenetil, da ni scurkov, kar je v Ameriki normalno. Morda je tukaj premrzlo, pa zime ne prezivijo. Ko gre vecji avto po cesti, se vse trese, enako kot ce kdo mal tezji hodi po stopnicah. Imam tudi uporabo kuhinje, pa kaj cem, uporabljam le hladilnik, imel sem dinjo noter in ( vceraj kupil ) tisto amerisko halvo - fudge ( vanje, poskusil tri sorte, vse odlicne, bom se naucil delat do jeseni, pa bos vidla ), in mleko, to pa imam za vecerjo. Vceraj bil na poznem kosilu v eni lepi restavraciji: sem si rekel, moram poskusit tisto, kar v Ameriki in tukaj recejo " real barbeque ". Poskusil, spil dva piva ( 40 $-jev, hvala za vprasanje ) in lahko recem, da jaz to pripravim boljse . V Oskoshu sem bil skos na odprtem, vetru in soncu, in so mi ustnice cist razpokale in nos mi se lupil ( uni moji americani, s katerimi sem kampiral, so se zjutraj mazali kot punce pred randijem: to je bilo za videti enih sprejev in kremic ). V Thunder Bayu sem nabavil nekaj za ustnice in nos sem mazal z Bepanten-kremo, ( ponesel s sabo ), in sedaj sem dober. Winnipeg je dober za turiste tudi zaradi tega, ker je vse kar je zanimivo skoncentrirano v dosegu pes hoje, pa ni treba studirati mestnaga prometa ali vzimati taksijev. Vceraj obiskal zelezniski muzej in Manitoba muzej. Slednji steje za oh in sploh, mene ni posebej ganil, ceprav je nekaj reci res vredno ogleda, posebej del s staroselsko kulturo in del o poseljevanju tega dela Kanade. En del je urejen cist v tem stilu kot je bilo takrat, pri poseljevanju. Drugac, v te, da recem, severnoameriske muzeje ne verjamem maj prida. Mislil sem obiskat mestni muzej v Oskoshu, pa dobro da nisem, ujel ( vlekel na usesa bi rekli po domace ), ko so se eni pogovarjali, kolk da je fajn ( muzej v Oskoshu ): v njem so rekviziti uporabljeni za snemanje filma o Dilingerju, ki je sneman v Oskoshu. Niti ni cudno od kulture, ki vasko garbanje ( obracun pri OK Koralu ) ucijo v solah kot zgodovino. Winnipeg je res lepo mesto, motijo me pa prosjaki: vsepovsod sam neki fehtajo. Ce bi vsaj fehtali za strelivo, da pobijejo tiste svoje lopovske kapitaliste, ki so jih pripeljali do tega stanja, bi se kaj dal. To verjetno tudi nas caka ( povecanje st. prosjakov ). Verjetno mi tudi vecina kanadcanov tega ne bi verjela, ker se vozijo z avti ( dom-sluzba-trgovina-dom ) in tega niti ne opazijo. Bodi za enkrat dovol, prihodnjic se oglasim iz Edmontona ezoj

11. avg 2009 18:21

Ezoj frajer, menda je Edmonton kanadski London (not many people are blessed to party in a town known as party town), pokrajina okrog je pa menda rodovitna kot sto zlodjev, tako da ce najdes kaksno fajn haciendo, mi sporoci, mogoce si glede selitve na Sicilijo se premislim. Sicer je pa tam blizu rojena tudi ena mojih kultnih pisateljic, Aritha von Herk. Cakamo na nadaljevanje, jasno. lp, proxima

13. avg 2009 18:25

Evo, spet jaz, proxima, de ne ga s*at, kaksen Edmonton neki kot zamenjava za Sicilijo, ze v vodicu lonly planet pise, da je le morda prevec na severu za udobno zivljenje, tudi tukaj imajo na parkingih napeljano elektriko, za ogrevanje motorjev po zimi, *ebes ti tako klimo. No, kot je ze znano, predvcerajsnjim odrinem z avtobusom za Edmonton, voznja traja od 17 - 27 ur ( cca 1400 km ), odvisno od avtobusa, jaz zbral takega od 17, in prisel v Edmonton okrog enih vceraj. Voznja v redu, sicer brec velikega cebljanja potnikov, pa tudi nobenih neprijetnih vonjav ni bilo. Cesta pelje v smeri severozahoda. Pokrajina je v glavnem cisto ravna, le ponekod rahlo valovita, ter okrog reke Saskachevan mal nizja od ostalega terena. Same farme in polja in pasniki, kot v kaksnih filmih. Zito, vecinoma pozeto, veliko necesa rumeno/zelenega, spet neko drugo zito, vidi se, da se ni zrelo, nizje od psenice, pa nekaj zelenega, edino koruze ni videti nikjer, meorda je prevec severno ( to jaz domnevam, vem pa ne ). Polj: si ne mores predstavljat, skor do horizonta, pasniki, kot v ameriskih kavbojskih filmih, s tako ograjo, ki jo kavboji nenehno popravljajo ( kadar se ne streljajo ) tukaj jih ni bilo videti ( niti da popravljajo, niti da streljajo ). Nikjer v blizini ( v glavnem ) ni bilo videti kaksnih his ali stal, tako, da domnevam, da krav ne molzejo, so le za meso. Saskachevan in Manitoba so menda zitnice Kanade, taka pokrajina se vlece vse do Edmontona. Po prihodu v Edmonton, standardna procedura: prtljago v depo ( avtomat, 5 $-jev za pet ur, ne gre za manj, jaz dodal se en $ za naslednjih pet ur ), pa iskat prenocisce. Po vodniku sem zbral St. Joseph s colleg, pise, da je dalec vendar dobra povezava z mestnim prometom. Na poti naletim na hotel Mc Donalds, to mora bit poceni si mislim, grem notr, vprasam kolk stane soba, 170 $-jev, ne vprasam a je s zajtrkom, pozabil vprasat, ce je s pogledom na Kalifornijo, bom videl, pravim. Naslednjega na poti naletim ( ta je tudi v Lonely planet- vodniku ) Go Backpackers, po cem je soba, 77 $-jev, bom videl, pravim. Po mal komplikacijah, koncno najdem trazeni colleg. 55 $-jev, s zajtrkom, kosilom in vecerjo, in to vzamem ( mi mladi ). Iskaze se, da je v Edmontonu podzemna zeleznica, ki jo nobeden vodic ne omenja, ima sicer le eno linijo, vendar gre od Edmonton Universyity ( tam je collleg ) do centra, imajo popust za " ta brihtne " ( pa nic ne delajo testov inteligence, ti kar verjamejo ). Pri prihodu v Edmonton se vidi, da je tudi industrijsko mesto, kaze kovinskopredelovalna in ( menda ) naftna. Jaz sem dosegel svojo najbolj zahodno tocko na poti, ( sem se eno uro za vami, pri meni je sedaj 10 15 zjutraj ), tukaj ostanem tri dni, petnajstega me caka se ena pot na sever in se bo zacela vrnitev. Prej ( v Thunder Bay-u in Winnipegu sem imel internet zastonj, mal sem racunal, da bo tako tudi tukaj, pa zal ni. Javljam se iz javne knjiznice v Edmontonu, imam eno uro. Bodi za enkrat dovolj lp iz Edmontona, ( zunaj precej piha mrzlo, vceraj bilo zelo toplo ) ezoj

13. avg 2009 18:32

A, ja, se to: po prihodu v tale college, recepcionist vprasa od kod sem, iz Slovenije, odgovorim, o, smo ze imeli eno punco tukaj iz Slovenije, tako da veste, nisem sam jaz pritegnjen, da se potepam po taksnih krajih, se tudi kaksna punca najde. Pa, ce sem ze pri puncah: vceraj pri vecerji, je bila ena gruca deklet, verjetno iz juzne amerike ( so hablale espanjol, pa tudi po tenu ), kolk je to bilo smeha in cebljanja, ja, mi mladi. ezoj