20. feb 2009 10:14
Ycrna, s takim odnosom se sicer lahko kaj doseže, ravno zmaguje se pa ne.
Če živiš v pritličju in pač ne uporabljaš dvigala (ne vem, ali je v kletni etaži garaža ali pa parkirate zunaj, tudi ne vem, kje imate shrambe....) - oziroma, ga uporabljaš manj kot ostali stanovalci - te to v nikakršni meri ne odvezuje, da ne prispevaš k rednemu vzdrževanju objetka in naprav, ki so sestavni del zgradbe.
Iz naslednjih razlogov:
To je moralno.
Vsak s tem, ko je član neke skupnosti (in to velja za čisto vse skupnosti od družine, skupnosti lastnikov, pa do skupnosti državljanov) se s tem, ko postane član skupnosti, zaveže, da bo pač v to skupnost nekaj prispeval in to tudi, če od tega svojega prispevka ne bo imel takojšnje neposredne koristi. Ta zadeva je filozofsko utemeljena že pri angleških klasiki kot sta Hobbes in Locke in na tej idejno-filozofski podstati temeljijo pravila, ki urejajo naša življenja (od hišnega reda do ustave). Ker, če si bo vsak izvolil razmišljati na način, da naj vzdrževanje dvigala plačujejo samo uporabniki, potem lahko tako paralelo v razmišljanju potegnemo tudi na druge sfere. Npr, zakaj bi pa mi, mladi, lepi in poskočni, plačevali zdravstvene prispevke, saj smo več ali manj zdravi, naj plačujejo tisti, ki so bolni. Ali pa, zakaj bi pa mi, lepi in pametni plačevali prispevke za izobraževanje, saj mi že imamo izobrabo, otrok pa trenutno (še) ne.....Se ti zdi, da pretiravam? Morda, ampak to je samo konsistenta izpeljava tvojega razmišljanja še na druge sfere. Jaz sem samo na celotno družbo aplicirala tvoj gard glede vzdrževanja dvigala.
Pravni razlogi (v ožjem smislu besede)
Lastnik stanovanja praviloma sklene z ostalimi lastniki eno pogodbo o medsebojnih odnosih in urejanju stvari v objektu in tam se pač človek de iure zaveže, da bo v enem, s konsenzom ugotovljenem deležu, sofinanciral vzdrževanje in investicije v objekte in naprave. Ko se človek zaveže, se mora tega držati.
In še nekaj (sicer sem to že omenila, pa je bilo morda nerazumljivo) vsem, ker vsi nekje živimo.
Nihče ne kupuje svoje nepremičnine s takim mentalnim naporom, kot npr, kupi čevlje. Vsak nekaj preračunava (tudi milijonarji) in ravno na prvi hir se redkokdaj kaj kupi. Ampak ves mentalni napor in vsi živci in odrekanje, ki gredo zraven preprosto niso zadosti dober razlog, da človek sitnari po bloku na temo vzdrževanje dvigala/kleti/ključavnic na način, opisan nekaj postov nazaj.
Ker vsakdo, ki je kupil neko stanovanje, je imel vsaj še dve možnosti in sicer:
- da ne kupi nobene nepremičnine (in tiste prihranke vloži v kaj drugega)
- da kupi kakšno drugo nepremičnino za podobno ceno.
Zdaj pa razmislite, kolikšne stroške z bivanjem in koliko živcev bi pokurili, če bi se odločili za eno od še obstoječih možnosti. Stroški bivanja in živcev ob predpostavki, da bi realizirali eno od možnosti, za katero se niste odločili, se v ekonomiji imenujejo OPORTUNITETNI STROŠKI.
Zdaj pa svoje denarne odlive in svoje živce na obstoječi lokaciji in jih primerjajte z oportunitenimi stroški.
Če so vaši dejanski stroški večji od katerikoli oportunitetnih stroškov iz katere od obeh variant in če ste korektno ocenili svoje dejanske stroške in živce z oportunitetnimi stroški, potem trenutno živite na napačni lokaciji.
Če pa vaši dejanski stroški in živci niso večji od oportunitetnih stroškov, se pa nasmehnite, odprite šampanjec, pozdravite soseda, imejte dober seks in nehajte no biti zoprni.
Vendelina jr.