20. jan 2011 13:10
marijajak je napisal/a: |
Mislim, da se strinjam tudi z leiičinim aspektom. Res je, če ni denarja, se človek zelo težko preseli na svoje. Vendar pa je tudi res, da se kljub vsemu z nekaj dela da zaslužiti za najemnino. Sama občasno najamem varuško, ki živi v najemnini (400 eur/mesec za njo in njenega fanta) in ki računa 6 eur/uro. Če to zdelimo (200 eur je njen del), mora čuvati 33 ur na mesec, kar je uro in še malo na dan, kar se mi za študenta ne zdi veliko časa. Zakaj se torej mladi ne odselijo? marijajak |
Poleg gole najemnine (in polovična se lahko zelo hitro spremeni v celo) so tu še stroški za vzdrževanje, elektriko, ogrevanje, gospodinjstvo in hrano ter za prevoz.
In ker tako kot ti, večina ponudnikov dela najema študente občasno, si težko splanirajo delovne in študijske obveznosti, pa še si morajo dati kaj na stran za čas, ko tudi morajo občasni delodajalci stisniti pasove in dela ni.
Prepričana sem, da so mladi ljudje, ki živijo s svojimi starši iz komoditete, izjema.
Večina bi jih rajši šla na svoje, nekaj jih je toliko odgovornih, da si prej naredijo tudi finančni načrt in so žal prisiljeni odložiti ta korak na čase, ko bodo sposobni plačevati svoje račune. So tudi taki, ki se neustrašno podajo na svoje, po moznosti si denar za prvih nekaj mesecev izposodijo in nekaj časa krmarijo med študijem in občasnimi zaposlitvami. nekaterim uspe, drugi se bolj ali manj zagrenjeni in poklapani vrnejo domov.
Pa vse to nima dosti zveze ne z ležernostjo ne s marljivostjo, ne z oderuškimi najemninami.
Se zelo strinjam, da je zdravo in prav, da študentje delajo. Ampak ne za poln in prepoln delovni čas in ta zaslužek pač ne more in ne sme biti edini vir njihovega financiranja.
Rešitev je seveda zelo preprosta in vsem poznana - študentska posojila.
nola