20. jan 2011 12:53
Jaz na našem (svojem) maturantskem nisem bila, ker preprosto NI BILO denarja in ni bilo veliko razglabljanja okrog tega, starejši sin je povabil naju z možem in mlajšega brata in svojo deklico, mlajši sin pa se maturantskega plesa ni hotel udeležiti, ker mu je bilo za to škoda denarja, še bolj kot to, pa je k taki odločitvi botrovalo dejstvo, da so bili na šoli izključno fantje (soplesalke bi bile iz sosednje, pretežno dekliške šole) in v času petletnega šolanja so se sošolci kar konkretno menjavali in ni bilo kake hude povezave med njimi (nikoli niso bili prava druščina).
Moj vtis s sinovega maturantskega plesa pa je približno tak: v dvorani je bilo absolutno nagnetenega preveč naroda, program je bil sicer OK, ampak nekako preveč razvlečen (razvlečen v temu smislu, da je bilo prisotnih pač preveč razredov in se verjetno ni dalo kaj dosti krajšati), bila sem pa silno ponosna na svojega otroka, ki je povezoval tisti del, ki ga je pripravil njihov klas in sem videla, da se je pogosto nastopanje pred širšim avditorijem (glasbena) tudi tu obrestovalo in ni bilo nobenih težav.
Vem, da je njemu dogodek veliko pomenil in mu bo ostal za vedno v lepem spominu in to je tisto glavno, kar šteje.
rrr