Maturantski ples

19. jan 2011 8:17

P R E T I R A V A T E !!!!!   

Kdaj bo prišla generacija, ki se bo "spustila na realna tla".

 

Pozdravček!

19. jan 2011 8:58

Glej, dragička, fazon je v ritualih.

Je pač tako, da smo pač taka socialna bitja, da potrebujemo rituale. In recimo maturantski ples je ritual (sicer sem se nekaj na to temo razpisala na svečanem oblačilnem topicu). Ritual sprejemanja otroka med odrasle. Kako to pojavno deluje, je pa seveda druga zgodba.

Recimo rituali imajo v sebi nek daj-dam odnos. Kar pomeni, da če starši investirajo veliko v vabila (kupijo vstopnice za pleme), kupijo lepo obleko - potem ima to nek ekonomski smisel. Potem se valda pričakuje, da bodo tisti, ki so bili povaljeni (in niso kupili vstopnic) vsaj toliko primaknili maturantu za kakšno žepnino, da bo imel junior morda kakšne lepe počitnice. Pa če starši kupijo res ne najbolj poceni obleko (o estitiki, mimogrede, lahko mene kaj vprašate, to mi gre kar dobro), potem se pričakuje od juniorja, da bo svoje šolske obveznosti naredil tako, kot se spodobi. Da bo naredil maturo in dobil toliko točk, da bo dovolj za na faks - da ne bo treba še tam v dodaten strošek za plačilo izrednega študija...

In če je taka ekonomija v ozadju, potem so ti stroški smisleni. Če je pa v ozadju predvsem investiranje v samopromocijo v smislul "veste, to je tako drago, ampak MI zmoremo.....", potem je pa to bolj investiranje v lastno ošabnost, to pa ni pretirano seksi.  Nabijanje o tem, da otroci stanejo, ravno ni posebej izvirno. Ker otroci v resnici stanejo - a kdo tega ni vedel in je ukapiral šele na maturi? Hja, potem jo mora delati dvakrat.

 

Vendelina jr.

19. jan 2011 9:59

 midva nesrečnika nameravava pa otroke vzgajati, da se učijo zase in bodo tudi študirali zase, ne za to, da posledično (ali pod tem pogojem) povabimo čimveč ljudi na njihov ples (ki jim bodo dali čimveč žepnine).

Meni bi bilo grrroooooznoooo dolgčas pri nekom gledati posnetek maturantskega plesa njihovega mladinca... prosim, ne silite ljudi v to, če ne izrazijo sami želje!

tulka

19. jan 2011 10:23

Tulka, otroci naj kar študirajo zase....Če bo pa kakšna teta dala kakšno žepnino, pa hudega ne bo, ker vaša regija je itak znana po radodarnih ljudeh

Vendelina jr.

19. jan 2011 10:57

Če že živimo pod isto streho, mi je lepo, če še na maturantskem pelsu sedimo za isto mizo in so bili dedka in babici (tudi tista dva seveda, ki ne živita z nami) tako veseli, ko sta naša maturanta rekla, da jih vabita na ples. Kaj veseli, ganjeni so bili, so jima vnuki TUDI s tem pokazali, kako radi jih imajo in jih želijo imeti ob sebi ob taki priložnosti.

In ponos dedkov, ko sta odplesala z vnukinjo, in babic, ko je vnuk prišel po vsako za en ples. Nista pa ne sin ne hči ves čas sedela z nami pri mizi, kje pa. Oni so imeli svojo zabavo, z nami sta bila le toliko, da sta tu in tamo malo poklepetala, predstavila sta nam svoja soplesalca in to je bilo to. Vsi smo se zabavali, mualrija je  okoli polnoči itak šla po svoje, preoblečeni in preobuti, mi smo se pa z drugimi starši dalje zabavali ...

 

Smo se potem nekje do poldneva vsi uspeli zbrati doma.

 

Mamamia

mamamia

19. jan 2011 15:00

Sama sem imela pred dvema letoma maturantski ples. Povabila sem starše, teto in strica in babico. Zdi se mi tudi primerno, da če pleše punca s svojim fantom ali obratno in se starši poznajo, da se tudi njih povabi na ples. Karte so pri nas stale 20 € na osebo + večerja 12 €. Ker smo bili bolj mala šola smo lahko povabili tudi do 20 oseb. So se našče izjeme, katerim je bilo tudi to premalu :) lp lovebeyba

19. jan 2011 15:57

Vendy

tulka

20. jan 2011 8:06

jaz sem pač mnenja, da je maturantski ples dogodek za maturante in ne za sorodstvo. in jaz tudi, če bi imela na voljo širno sorodstvo, ki bi ga lahko povabila, jih ne bi, ker vem, da bi mi bilo hudo ko bi cel večer skakala naokoli ... in vem, da tako razmišlja veliko maturantov, sploh sedaj ... saj se najdejo izjeme, ampak se mi zdi da večina se pa raje druži s prijatelji. sploh glede na to, ker je maturantski ples sedaj tako organiziran, da cel večer spodbuja druženje s sošolci - fotografiranje, plesanje, program ... tako da ne vem. meni se celo familijo vabit na ples zdi prvič predrago drugič nepotrebno. organizator (pri nas je bila to urška) bo seveda sprejel kolikot ljudi bo mogoče, kako se bodo pa potrem premikali okoli nabasih miz na razstavišču je pa drug problem ... tunna http://titabota.blogspot.com/

20. jan 2011 8:28

Zanimivo je, kako nekateri maturanstki ples povezujete z investicijo v vabila, obleko, v vedenje, da mora potem "junior" (torej maturant) imeti dovolj točk za na faks in pa v to, da mora biti investicija seksi. Veliko kapitalizma (kdo lahko v istem stavku uporabi besedo seksi in investicija in pri tem ni docela skomercializiran?) in zelo malo žmohta. Moj maturantski ples je bil tak, da sta prišla starša in še moja sestra in moram priznati, da tudi če bi bili takrat tam trije drugi ljudje, na moje spomine na maturanca to ne bi bistveno vplivalo. Bistveni so bili sošolci, simpatije, učitelji in žurka. To, da smo mi tam zdaj neki pomembni in da vstopamo v svet odraslih, nima dosti smisla. Ko si star 18, nekateri 17, še ne vstopaš v svet odraslih. Mogoče je bilo tako 30 let nazaj, danes pa ni več. Mladi živijo do 25 in še več pri starših in je njihova odraslost le v tem, da hodijo na faks, kjer se sami odločajo kdaj bodo kateri kolokvij ali izpit šli delat. Vse ostalo je enako kot v srednji šoli. Meni se prvi dogodek, ki je primeren za vabljenje širše družine zdi poroka. Takrat pa res vstopaš v svet odraslih in takrat je res fino, če so ob tebi "tvoji" ljudje. marijajak

20. jan 2011 8:49

točno tako, marijajak, se podpišem pod tvoj komentar, pri 18ih letih mladina še zdaleč ni pripravljena na svet odraslih, sploh v teh časi, ta meja se bo pa itak iz leva v leto višala ... kot študentka programa, kjer je 50 študentov, poznam samo eno dekle, ki živi in skrbi sama zase! to pomeni da si sama kuha, pere, služi denar in zelo uspešno študira. kako kdo opravi maturo in da je prav maturantski ples vodilo za dobro opravljen peizkus je larifari. jaz sem do konca maja, ko smo pisali maturo, že zdavnaj pozabila na ples, ki je bil na začetku aprila. kaj šele, da bi bila to moja motivacija. motivacija za maturo mora biti neka želja po študiju in po tem, da nekaj postaneš, in te mora voditi še nadaljih 5+ let. večina današnjih študentov le-te nima, kaj šele, da bi bili odrasli ... tunna http://titabota.blogspot.com/