7. feb 2009 11:47
Že zelo , zelo dolgo časa nisem bila na kulinariki oz. kej veliko na računalniku nasploh. To pa zato ker sem vsak mesec prejemala borih 400€ plače in sem bila zelo vesela,da sem jih, ker sem dala lahko svojima hčerama na mizo kruh in mleko. Imela sem super službo v proizvodnji, samo dopoldansko delo, sobote in nedelje ter praznike prosto, super sodelavke in seper šefa, poleti sem že prej delala v dobro in sem bla cel mesec lohk z družino doma. Nisem imela veliko časa za posedanje pred račinalnikom. Do sedaj. Z 1.2.2009 sem namreč zaradi recesije ostala brez dela, skupaj z mojimi 95 sodelavci. Tudi možu so se delavni pogoji iz službe zjutraj, ponoči in popoldan , spremenili in sicer na drugo delavno mesto in na zjutraj in popoldan. Zdej je mel 800€ zdej pa bo mel okol 600€. Jaz brez službe. Že zdej smo mel rednih položnic (stanarina, obratovalni stroški, komunala, elektrika,RTV, vrtec, prehrana za večjo hči, vzajemna, triglav, kabelska, internet, hči plesne vaje, brez mobitelov, kar pa je dandanes tudi nuja) po 700€ in več. Tud nam bo neki časa težko, sam sem ena tistih sort, ki če ne bo hmalu našla nove službe ,oziroma nas bojo nekaj tle nazaj vzel, če se stanje izboljša, šla na RDEČI KRIŽ IN KARITAS po hrano. Ni me sram, pa starše mava oba, tko da nam stojijo ob strani, kadar na žalost pride tko, da jaz ostanem brez službe. Ponavadi vsake dve leti. Položnice pa se bojo kopičle, ker jih spet ne bomo sposobni redno plačevati. Tašča mi skoz pravi, bomo že, da naj gledam tko, da naj bom vesela, da mam dve zdravi hčeri, krasnega moža, streho nad glavo , da se imamo radi, da naj se ne živciram tok, ker bom še zbolela. Mi je tko hudo, res sem z veseljem šla na šiht. Verjamem pa, da je hudo tistim , ki so brez vseh. Pa žalostno je , ko vidim kako se mi matramo iz meseca v mesec, delamo, nekatere pa izkoriščajo situacijo mater samohranilk in imajo podpore, doklade, preživnine, zastonj vrtce, hodjo na Karitas po zaloge, subvencije za stanarine...... Pa sej ma vsak v svoji bližini par takih, tko , da itak vete kako to je.
Mogla sem dat ven iz sebe...
Pogum nam vsem, lp
presta77