Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

16. jan 2009 9:00

Issi enkratno si napisala. No in zdaj naj otrok spoštuje takšne starše,(oziroma obratno starši otroka), če ravnajo z njim kot s smetjo, ga nespoštujejo, ga zaznamujejo za celo življenje? Zato pravim, (in to je moje mnenje), če ne najdeš skupni jezik pa naj bo to tašča (to je v mojem primeru) ali s komerkoli v družini, boljše da prekineš stike s takimi osebami, kot so mnogi napisali v teh primerih. In imajo mir. So čisto pozabili, da sploh obstajajo. In jaz (in še enkrat pravim to je samo moje mnenje) stojim za tem. V nedogled se je brezveze ukvarjati s takšnimi ljudmi, s katerimi ne prideš do konca. S tem samo sam sebe uničuješ. Vem in poznam ljudi, da pa tega niso sposobni storiti, da bi prekinili stike brez problemov. Nimajo takega značaja. Hitro tudi pozabijo, kaj so jim storili in jim oprostijo. In kot stranski opazovalec kaj vidim? Začaran krog: nonstop kreganje, (še bolj žalostno, ko morajo to poslušati otroci) zamera, nekaj časa en čez drugega grdo govorijo, potem pa vidiš, kako znova skupaj se smejijo, govorijo. Čez čas se krog ponovi. A ni to malo noro? In zdaj mi povejte, katera oseba se bolj smeši? Ta ki se vrti v začaranem krogu ali ta, ki rajši prekine vse stike po dveh treh neuspelih pogovori z takšnimi osebami? bisagolf

16. jan 2009 10:16

Uf! Dobro ste se razpisale. 10 strani v pičlih dveh dneh . Priznam, da nisem brala vsega. Issi in Tortica . Točno tako. Dragička. Jaz 20 let nisem govorila z očetom. Tako dober je bil do mene . Ne bom razlagala zgodbe, ker sem se že zdavnaj odločila, da o tem obdobju svojega življenja ne bom več razmišljala, ampak mislim, da je tisti, ki namenoma škoduje svojemu otroku bolj v smrtnem grehu kot prizadeti otrok, ki se je odločil s tem prekiniti. Sarin. Glede tega, da bo policija posredovala na grožnje, ti lahko iz izkušenj povem, da ne morejo ukrepati dokler ne pride do poskusa storitve kaznivega dejanja. Nasvetov glede tega, kako postopati do tašče, ti ne morem dajati, ker hvala bogu tovrstne izkušnje nimam. Moja tašča je ... vredu. Zastopiva se koliko je potrebno. In to (že) skoraj 16 let. Čeprav si je želela pristnejših odnosov in tikanja in ne vem kaj še vse, ne spustim bližje. Živiva nekako tako, da jaz pustim njo pri miru ona pa mene. Saj je imela tudi ona svoje finte, ampak jaz sem lepo tiho in naredim po svoje. Ko si je brez naše vednosti naredila ključ od vhodnih vrat naše hiše, sva preprosto zamenjala ključavnico . Živeti poskušam tako kot pravi rek: živi in pusti živeti. Čisto vedno mi ne uspeva, ker mi tu in tam kdo preveč zagreni, ampak ob zavedanju, da imam tudi sama napake, kar gre. In predvsem: NE DOVOLIM, da mi slabe izkušnje zagrenijo življenje. Ko mi kdo zaloputne vrata pred nosom si izkopljem luknjo pod zidom, ki vodi na "prostost". onija

16. jan 2009 10:51

bravo vilma in bravo issi.. tako se govori, ker res ne vem zakaj vi bejbe, verjetno s pomankljivo samozavestjo klečeplazite pred temi veščami... zakaj potrebujete samodokazovanje, dokazovati se ženskam, ki jih sploh nič ne brigate.. ker jih ne briga niti zase, ki so nezadovoljne, same sebi neprivlačne, nepotešene in potem to stresajo okoli na lepe, mlade, prizadevne snahe, ki se trudijo in jim tašče zavidajo njihovo energijo in mladost.. ker so jo same morda zavozile in se niso realizirale ne v ljubezni, ne kje drugje.. potem pa trosijo gnev... ampak, v čem je problem?.. da te taščine težave jemljete osebno, ko bi morale pogledati na to z distanco oziroma razumeti, da je to teženje njihov problem, ne vaš.. veste kaj je zavist? ko lačen gleda sitega - ali pa ga gleda, ko je... in mu zavida hrano.. ko starejši gleda mladega in mu zavida energijo in lepoto, ki jo ima.. ko osamljen človek, samski gleda par, ki se ljubi... in zavida... tega je na žalost veliko... zakaj se igrate s svojo srečo? ali ni to že mazohizem? ne vem razložiti zakaj se na netlogu ne odpre stran - morda, če se niste prijavili - netlog vtipkaš in potem se vpišeš in nato vtipkaš nikenikasi - in tam sm pa jst.... naj vam kdo pomaga.. ne se jezit name, ker sem včasih ostra, a res, ne dovolite si, da vam drugi kalijo srečo.. saj čas tudi marsikaj prinese in zadeve se lahko v momentu korenito spremenijo - nekateri ljudje tudi sprevidijo... in potem, ne boste verjeli jočejo, jočejo, ker so naredili toliko napak - takrat je čas, da se gre naprej.. da se misli na sedanjost in kakšni se kažemo svojim otrokom - da ne vlečemo svojih otrok v ta čudna razmerja.. da jim stojimo trdno ob strani, ne pa, da dovolimo, da nas gledajo vse zadete od pomirjeval.. ja, ja princip črne ovce še vedno laufa tu pri nas.. nekdo pač je kriv za vse... nekoga moramo obtožiti.. sistem vzgoje - črna ovca.. nekako lažje se živi, če je nekdo drug kriv - opere se svojo vest... a kmalu pridejo trenutki resnice - soočenje s samim sabo.. no, res ene pa je res treba nekam poslat - ker zloba je pa hudič.. ampak, jaz sem jo že znala razorožiti - s tem, da sem jo razumela in se temu primerno obnašala -mrtvohladno, ker se me ni dotaknila več, ko sem jo razumela.. ženske ne grešite, otrokom pokažite druge vrednote.. - še enkrat - netlog (prijaviš se) in potem nikenikasi - moralo bi prijeti pa, pa inteligentka

16. jan 2009 11:02

Si toliko reklame naredila, da sem iz firbca šla gledat netlog in tvojo stran. Tista tvoja slika mi je pa prav všeč. Pokaži raje še kaj delaš... matilda

16. jan 2009 11:03

intaligentka, za dostop do tvojega profila se nikakor ni potrebno prijavljat. Lepo da se imas za ostro, meni se zdis samo povrsna. Razglasas eno, delas drugo. In zalis druge, ceprav se ti zdi da ne..... LP, R.

16. jan 2009 11:37

del ene moje slike je gor - bom pa poskusila še kaj naložiti.. izdelke otrok in moje slike, risbe... lepo prosim, da mojih pisanj nihče ne jemlje osebno - jaz le na splošno razmišljam.. in to o zadevah, ki jih premlevam in berem o njih.. za površno se nimam - to je udarec mimo... sad mojih življenskih izkušenj je moje pisanje in včasih uporabljam tudi prispodobe, tako slikovito kot v mojih slikah.. upam, da to ni preveč šokantno za vas... smo pa različni na tem svetu - to se ve - vsak drugačen - vsak enakopraven in strpnost je lepa čednost... by inteligentka

16. jan 2009 18:07

Vse sem prebrala,kar groza me je kaj nekatere doživljate.Mislim da jaz nisem tako strpna kot nekatere od vas in bi prej počil "film". Hvala bogu da taščo bolj poredko vidim čeprav se še kar "štekamo". lp petardica

16. jan 2009 18:47

Zdravo! Bolj na hitro sem prebrala razne komentarje zanima pa me naslednje: ali je tvoj fant pred teboj že imel kakšno dekle in kako se je njegova mama obnašala takrat? To kar si napisala mi nekeko da misliti, da je neke vrste bolnik(ali je v konfliktu tudi z drugimi, ali še komu grozi) ali ima težave z alkoholom? Vem, da je težko če ti nekdo greni življenje a mogoče je mama le bolnik, ki mu je treba pomagati. Jaz osebno si nebi ustvarila z nekom družine dokler stvari ne bi prišla do dna in vedela kje sem. Življenje in družina sta včasih tudi, ko ni nobenih resnih problemov kar zahtevna, če pa so tu problemi že na začetku nerešeni... vesna.cat

16. jan 2009 19:17

No pa da pristavim še svoj piskerček. Poročila sem se pri sedemnajstih. Moja draga tašča je pa mislila, da sem se z njo. Vedno se je vtikala, počakala, da sem odšla v sobo, da je lahko možu ( sinu) povedala, kaj sem naredila in kaj nisem. Ko pa sem jo vprašala, zakaj to dela, mi je odgovorila: Sem mu povedala,pa ne zato, da ti bo povedal.Da ne govorim kakšen odnos je imela, do hčerk. Lansko leto mi je po dolgem pogovoru očitala, da sem hčerki nahujskala proti njej, čeprav mi to sploh ni bilo treba. No tako, po 23- tih letih pa ne morem verjet. V jeseni je umrl mož njene sestre in od takrat je vsa druga. Če bi bilo to pred leti, bi ji morda lahko rekla mama. Sedaj pa jo držim na varnostni razdalji, ker ne vem kakšne namene ima. Njenega sina in pa hčerk pa nisem nikoli ščuvala proti njej, nisem se tudi kregala, ampak sem se vedno umaknila in zaprla vrata. Me pa firbec martra, do kdaj bom imela dobro taščo.Tako Sarin živita svoje življenje, uživajta v ljubezni, ne obremenjujta se z mamo ( taščo). Nikoli se ne ve, mogoče te bo pa kdaj še rada imela. lili_stef

16. jan 2009 19:25

Stvar je taka, da si partnerja sami izbiramo, taščo in tasta pa, kot rada povem v hecu, dobimo kao super bonus. Sama imam zeloooo negativne izkušnje s taščo. Sta me starša učila spoštovanja do starejših, sem spoštovala, tolerirala. Poskušala sem se prilagoditi, ampak ko ne gre več, pač ne gre. Sčasoma pa se stvari začnejo kopičiti, naraščajo. Naenkrat več ne moreš naprej. Kaj narediti? Se sprijazniti z dejstvi ali pa oditi? Smo se odselili. Nekaj let nisem imela nobenih stikov s taščo. Mož in otroka so jo obiskovali. Ona je prva prišla v našo hišo. Od takrat smo tako tako, naj bi bili dobri odnosi. Še dandanes, po 26 letih zakona, na tel. tajnici slišim hudo sporočilo na moj račun. Pa veste, kaj si mislim? BMK Itak mi je vseeno, kaj bo ona govorila. Vse ve, ki takih negativnih izkušenj nimate, ne vidite realne slike. Tudi sama sem se večkrat spraševala, zakaj in čemu toliko neprijetnosti, zlobe in še česa v naših kratkih življenjih? Mislim, da je odgovor v tem, da volk ne menja svoje dlake. V tem primeru tebi Sarin ostaja samo dvoje: se sprijazniti s taščino zlobo in poskušati vzpostaviti dober odnos, ali pa blokirati njeno številko in popolnoma prekiniti stike z njo. Zavedaj pa se, da je tvoj partner taščin sin, ima njene gene in njene vedenjske vzorce, predvidevam, da jo ima rad, kaj pa bo naredil, se bo pa moral sam odločiti. Policija pa tega problema sigurno ne bo rešila, niti nobena tretja oseba, prijatelji, sorodniki, mislim, da tudi noben terapevt. Življenje gre hitro naprej, živi ga tako, kot tebi ustreza, izogibaj se vsem negativnostim. Tako življenje, kot ga imaš sedaj je zagrenjeno tebi, partnerju, tašči, tvojim staršem in še mogoče komu drugemu.