15. jan 2009 15:48
Zelo lepo napisano mamamia. In strinjam se tudi s tem stavkom inteligentke "nekje se preprosto ne da". Na splošno, niti od daleč ne mislim samo v odnosu snaha/tašča. Moja tašča je kot snaha preživljala pravi pekel s svojo taščo. Ker je zelo tiha in mirna oseba, se nikoli ni znala postaviti zase, seveda se pa tudi njen mož ni. Tako da mi je takoj na začetku povedala, da si z mano ne želi nikakršnih "globljih" stikov, ker si preprosto ne upa. Ravno tako mi je dala vedeti, da si ne želi, da bi jaz in njen sin živela pod njeno streho. Pač tako je bilo in je še zmeraj njeno razmišljanje in jaz ga spoštujem. Imava korekten odnos, srečava se parkrat na leto na kakšnem skupnem kosilu in takrat se imamo lepo. Ona je tako zadovoljna, ker ima svoj mir, jaz pa tudi. Pa zato niti iz daleč ni slaba oseba, verjetno še preveč dobra in vem, da če bi midva kdaj potrebovala njeno pomoč, bi bila takoj pripravljena pomagati, ampak ona rabi svoj mir, saj si ga je tudi zaslužila. Poznam pa primer, ko mama greni življenje hčerki in bo prav kmalu na tem, da gresta z možem zaradi nje narazen. In je res hudo, pa ne živijo pod isto streho. Pač nekje se preprosto ne da. In takrat je treba potegnit črto in začet znova, drugače. Ker če ne, ne bo imel nihče miru, ne tisti "žleht" ne tisti "žrtev". In to velja za vse odnose. carli