Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

15. jan 2009 10:54

Sarin tvoja situacija je bolj napeta. Ne pusti se, da ti pride do živega. Če ne zaleže (izgleda da ne), jo prijavi na policiji, zamenjajta številke, naj se poskuša fant še enkrat pogovoriti in ji razložiti, da če ne prenehala s grožnjami, da jo prijavita. S tem se res ni igrati, ko se pa kaj zgodi, pa bo prepozno. In kot si napisala, da fant pozna mamo, in da misli, da ti ne bi nič naredila....ja, tako za vse pravijo, ko nekdo komu naredi, pa saj je ta živel tako mirno, ni delal nobenih problemov, nikoli ni prišel navzkriž z zakonom. Me pa zanima, če je njena mama tudi tako napadala in grozila njenim fantom. Malo jo povprašaj. Izgleda da v preteklosti ni bila neka ovčica. Iz tvojih besed sem prebrala, da je tako ali tako z vsemi na vasi skregana, tako da ni nič boljše pričakovati od nje. Ti si pa probaj čimprej rešiti to zadevo. Bo boljše za tebe in za tvojo zvezo. Me pa zanima, kaj pravijo na vse to tvoji starši? Verjetno ti stojijo ob strani, saj si napisala, da se s tvojimi razumete. Pa vso srečo ti želim. bisagolf

15. jan 2009 10:57

Draga bisagolf glej, eni so pač preprosto zoprni do žleht in opravljajo vse in vsakogar, ki ga ta trenutek ni v prostoru. Zobajo ga do obisti in še čez. In je čisto vseeno, ali je zobani član familije, sosed, znanec, sodelavec v službi.....Karkoli. Tisti, ki ven in ven opravlja, ki v nobeni stvari ne najde nič lepega, namesto tega pa kup napak - tak človek prvenstveno sebe vidi kot kup napak in potem to svoje videnje projecira na drugega. Vsak namreč v odzivih nase vidi sebe. In kdor v ostalih vidi same grde stvari - v osnovi gleda tisto, kar vidi na sebi. Ko opravlja in zabavlja o drugih, v bistvu govori o sebi. Upam, da štekaš, je morda malo komplicirano, ampak po drugem branju ti bo jasno....(sama sem tudi nekaj časa potrebovala, da sem to logiko ukapirala). Ergo, če te je tašča opravljala, si pač prišla v klub tistih, ki jih gospa pozna in jih potem tudi opravlja. Ker itak ne diskriminira - opravlja vse, razen morda svojega sina in vnukov (pa ne bi bila čisto prepričana). Ti to vzemi na znanje in that's it. To, da tri leta gojiš rano zamere in užaljenosti (ko cenim, cenim do konca....izgubila je moje zaupanje) - s tem si pa čisto nič ne pomagaš - ker rana bi se lahko že zdavanaj zacelila. Ker, če je tvoja oseba tako vigl-vagl, da si jo dovoliš sama smetiti z zamero, kdo tule zmaguje? Ti ali tašča? Kolikor vidim, stari zmaj je še vedno v prednosti. Punca, zbudi se in bodi lady. Lady ceni sama sebe. Če jo kdo napade (tebe tašča je), razmisli, kaj se je zgodilo, predelaj zadevo in jo potem odvrzi. Ti že tri leta prenašaš en gviht in kaj si s tem dosegla? To, da vlagaš energijo v preziranje starega zmaja - pa tisto energijo se da verjetno za kaj drugega porabiti, a ne? In da ne bo nesporazuma: sploh ti ne pravim, da bi morala imeti kakršenkoli odnos s taščo. Daleč od tega. Samo razmisli, če ne bi bilo tiste energije, ki ti jo ta zmaj trenutno jemlje, bolj pametno vložiti v to, da ugotoviš, od kod v resnici črpaš tisto bolečino, ko te nekdo izda/izigra. Ker ta bolečina zanesljivo ni nastala v tvojem zakonu, temveč je od prej. Vendelina jr.

15. jan 2009 11:00

Lidka, še dobro da si se rešila maminega sinčka. Kar je preveč je pa preveč. Lepo je da sin ceni mamo, ampak lepo vas prosim, do neke mere. Nekateri res ne morejo pretrgati popkovine. To so za mene slabiči. Bodi srečna, da se je izteklo tako. Pa lep pozdrav. bisagolf

15. jan 2009 11:07

Mogoče bi bilo pa dobro če bi ubrala drugo taktiko in bi jo razorožila tako bi mogoče le spoznala da ne dela prav pot je težka ampak z voljo se vse da samo ne objokuj se preveč da ne boš načela še vajine odnose ker sin je pa le sin. Vem da je potrpljenje božja mast ampak se mi zdi če je ljubezen močna se splača potrudit.Pa srečno. mark5

15. jan 2009 11:24

Gigi_84 je napisal/a:

Položaj je vse prej kot prijeten. Sama imam izkušnje (ne s taščo), da je včasih bolje, da požreš ponos in poskusiš z lepo besedo. Vem, da se to sliši skrajno noro, ampak poskusita. Zadnje kar pričakuje, je to. S tem jo boš šokirala in razorožila. Naj jo fant pokliče in jo prijazno povabi na obisk, ker bi rad, da se malo vidita... Skratka, naj bo skrajno prijazen. Če bo pristala, je bitka že skoraj dobljena :) Imela jo boš na svojem terenu. S kuhanjem se ne obremenjuj preveč, itak ne bo dovolj dobro zanjo. Ne pozabi omeniti, da tako dobro kot ona pač ne kuhaš, ampak da vseeno upaš, da je okusno. Skratka, vseskozi ji daj vedeti, da je nenadomestljiva ... Poskusi s takim psihološkim pristopom. Vem, da bo to zelo težko zate, ampak res mislim, da je vredno poskusiti. Ker ne verjamem, da si želiš vse življenje živeti v strahu, kaj lahko sledi jutri. Sama vem, da se težko sprijaznim s tem, da sem z nekom sprta. To te počasi ubija in kot je napisala neka članica, to ubija tudi vajino zvezo. Mogoče je tašča samo osamljena in ne zna drugače pokazati. Poznam primer, ko je bila tašča pred porodom 1. vnuka psihopat, potem se je pa spremenila za 180 stopinj. Če pa res misliš, da ji ni pomoči, se obrni na druge organe. Vendar ti to še ne bo prineslo miru, to je zagotovo. V vsakem primeru ti želim vso srečo :) Gigi_84

 

Moje izkušnje s taščo so sicer povsem drugačne, a v situaciji, o kateri je govora pri sarin, bi ravnala tako, kot je napisala gigi84. Faktor presenečenja, ker s tem razorožiš nasprotnika. Poskusiš en krat ali dva krat, če ne gre, pač nehaš.

Vsekakor pa kaže, da imaš ob sebi pravega partnerja. Nikakor mi ni videti mamin sinček, popokovino je pretrgal, postavil se je zate in to je dobro. Nikakor pa mu ni lahko, navsezadnje je mama le mama, kakršna koli je že. Pa naj gre sam kdaj k njej, naj mu kak dan skuha kosilo, ko si ti v službi ali zasedena, naj jo kakšno soboto nekam odpelje (morda ima kakšno sorodnico kje), kak večer, če greš ti s prijateljicami kam ven ali pa morda za nič nisi razpoložena, naj on preživi z njo. Morda ji bo občutek, da lahko z njim sama preživi nekaj uric, dobro del. Tebi pa verjetno tudi ne bo narobe hodilo, če boš partnerju omogočila, da je občasno sam nekaj ur z mamo.

 

Gre pa tudi za to, kaj želiš doseči: ali popolno prekinitev stikov na celi fronti (kar je po mojem nemogoče, navsezadnje je mama ena sama) ali ureditev odnosov do meje, ki je še znosna za obe strani. Če ne gre, naj ima stike  z mamo samo njen sinko, ti se pa  tem času tudi lahko dobro znajdeš. Ji bo morda le kapnilo, da zmoreš tudi brez njenega sina, pa da ga samega puščaš k njej. Včasih je tako malo potrebno, da nekomu daš vedeti, kaj vse zmoreš.

 

Morda pa tudi posvet s kakšnim strokovnjakom ne bi bil odveč.

MamamiaSporočilo je spremenil(a) mamamia dne 15. jan 2009 11:32:17

Sporočilo je spremenil(a) mamamia dne 15. jan 2009 11:32:47

15. jan 2009 11:25

Tudi sama sem tašča. Svojega sina imam nadvse rada, a moja ljubezen se ne more meriti s tisto, ki mu jo daje moja snaha, oziroma njegova žena. To sta dve čisto različni ljubezni in meni se zdi nemogoče, da bi ena drugi hodili v zelje. Zato se, draga Sarin, pogovori z fantom, oziroma oba se skušajta pogovoriti z mamo in ji povedati, da je s teboj dobila še eno hčer, ne pa da si ji ti ukradla sina. Sama gledam tako na to, sploh pa imam še dva vnuka! Le kako bi ju imela, če ne bi dobila tudi snahe? In tudi ti, bisaoilf, se poskušaj ravnati tako, kot ti svetuje Vendy, zamere nas res zelo izčrpavajo, leta pa tako bežijo, da se kar naenkrat postaraš in prideš ti na mesto tašče. Zato, če se le da, zgladimo medsebojne spore, v pozitivnem smislu je življenje veliko lepše. daga

15. jan 2009 11:34

Vendelina jr. razumem kaj hočeš povedati, in imaš po eni strani prav, da energijo zapravljam na tega zmaja (ta je dobra) ampak nočem imeti več opravka z njo. Za mene več ne obstaja. Pa po eni strani mi prav odgovarja, da je tako saj je prej vedno hodila, brez trkanja, brez najave samo v naše stanovanje. Nonstop. Pa nisem nikoli rekla, da me moti, čeprav me je. Niti možu ne. Ta "bolečina" bolj bi rekla izdaja, pa traja in bo trajala in to od tistega trenutka, ko me je izigrala. Vem, da se ponavljam, ampak takšen tip osebe sem. Ne odpuščam, ko nekdo izda moje spoštovanje brez razloga. bisagolf

15. jan 2009 11:34

Sem hotela nekaj napisat, pa vidim, da me je Gigi_84 prehitela. Napisala bi namreč do pike isto! sara

15. jan 2009 11:48

Bisagolf, kuhanje zamere na daljši rok škodi samo tebi. Zamahni z roko, dopovej si, da to, kar ona trosi okrog, res ni življenjsko pomembno zate in skušaj imeti z njo dobrososedski odnos. Saj ni treba, da jo imaš za zaupno prijateljico, ampak tako, na ravno vsakodnevnega pozdrava in kakšnega dodatnega stavka bi pa menda šlo, kaj praviš? sara

15. jan 2009 11:54

Drage moje, Ali ima katerakoli od vas kakšno izkušnjo, ki je šla takole: neka oseba vam je šla fino na jetra, zdelo se vam je, da vas ogroža, zdelo se vam je, da dobiva več pozornosti kot ve, zdela se vam je preprosto zoprna in ste se na trudile, da bi imele čim manj stikov z njo, ampak ta oseba se ni dala zmesti in vam je vsak dan s svojo prijaznostjo in prisrčnostjo dokazovala, kako je v redu in potem ste, nekega dne, glej ga zlomka, spregledale in videle, da ta oseba je pa čisto okej in zdaj ste jo akceptirale in nekako sobivate v eni silni harmoniji? Sama namreč take izkušnje nimam. Kvečjemu imam izkušnjo, da če s kom nisem imela kemije in sem si potem dopovedovala, pa daj človeku šanso, prvi vtis je bil napačen, ne takoj soditi....bolj kot sem dajala šanse, slabše je bilo. Pa tudi v resnici ne poznam nobenega, ki je ima za najboljšega frenda ali pa vsaj znosnega znanca nekoga, ki ga prej eno določeno obdobje "živega ni mogel"..... Ne trdim, da ni možno, samo v živo še nisem videla. In sem nekako skeptična do metode, s katero bomo nekoga drugega prepričali, da smo okej in to tako, da bomo presežno prijazni in prijetni in potem bo tista oseba spremenila mnenje. Ker nekako ne verjamem, da lahko kogarkoli spremenimo, razen sebe. Ko pa se spremenimo sami, tudi ostali drugače reagirajo na nas. Bisagolf, narobe si me prebrala ali pa še ne želiš prebrati. Anyway, it is your life, my work here is done. Vendelina jr.