Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

15. jan 2009 8:34

kozamurnik je napisal/a:

sarin je napisal/a: -imava občutek,da se ne zveda kaj počne,dokler se stvari ne umirijo,oz.zameri na polno in je kakšen mesec mir...potem pa spet na novo. sarin Mislim, da si delno sama odgovorila:v primeru,kot ga opisujes, ne gre samo za vsem znano "normalno ljubosumje "mame,ki se zaveda da bo "izgubila" sina, v tvojem primeru gre za bolezensko motnjo,ki se bo stopnjevala, ce ji bos na kakrsen koli nacin nasprotovala.Vse,kar lahko storis je, da delas na sebi in si krepis lastno samozavest, v nasprotnem primeru bos kaj lahko padla v depresijo in v vse hujsi strah in teror pred njo.Vse ostalo v vasih odnosih pa mora po mojem mnenju tvoj fant:kakorkoli bo ze ukrepal ali rekel,iz njegovih ust ne bo nikoli tako grozno,kot bi bilo iz tvojih.Kljub hudemu polozaju si pa nikar ne dovoli pozabiti, da je, ne glede na nerazumljive ,hude ,tudi bolne reakcije, se vedno mama tvojega fanta in( morda tudi )babi tvoj otrok.Veliko poguma vama zelim!kozamurnik

Se čisto strinjam s tem!

Ognjič

Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 15. jan 2009 08:34:51

15. jan 2009 8:45

Imam počasi občutek, da kulinarika postaja tisto, kar je bila včasih Janina porota (a še pomnite, tovarišice in tovariši - jaz sem bila takrat v nižji osnovki in se mi je zdelo blazno zanimivo, kako dobiti toliko "pametnih ljudi" skupaj - deset let kasneje na faksu so mi razložili....) Sarin, takole ti bom rekla. Obstaja in policija, kjer lahko prijavljaš grožnje, prav tako obstajajo pravne pomoči in odvetniki, ki so maherji za kazenske zadeve in oni vedo, kako se pač doseže sodna prepoved prilbliževanja in ne vem kaj še vse (izvoli, pojdi v odvetniško pisarno, kjer načeloma velja molčečnost in se pozanimaj, ni da bi človek tule neke na pol reciklirane procesne finte prodajal). Ampak paraleleno s tem ti pa toplo svetujem, da malo predelaš svoje mentalne in čustvene vzorce. Predvidevam, da si bila blazno fajn punca - ampak tudi blazno fajne punce imajo posledice, če imajo opravka s posesivnimi materami svojih partnerjev. Ena posesvinost slejkoprej inicira drugo posesivnost (žalibog imamo vsi to v sebi, samo eni imamo to srečo, da te lastnosti nismo posebej razvili), ena žlehtnoba slejkoprej inicira drugo žlehtnobo. Če je mati tvojega fanta ogorčena in zagrenjena ženska, je to v osnovi njen problem in njena odgovornost, ker tega pri sebi ni popravila (ni treba iskati nobenih olajševalnih okoliščin zanjo, naj bejba to naredi sama). Če je sestra tvojega fanta ogorćena in zagrenjena ženska je to v osnovi njen problem in tudi njena odgovornost. To, da pa ti postajaš ogorčena in vsled tega idealiziraš svojo familijo, medtem ko je fantova več-ali-manj podn (razen njega) - to pa je tvoj problem in to izvoli popraviti (ključna beseda: terapija). Ker če tega ne boš naredila, je samo vprašanje časa, kdaj boš začela pretiravati v tem, ko boš hotela potrditve o fantovi lojalnosti in ko bo blazno narobe, če ne bo človek maksimalno na tvoji strani in se bo pač človek uklonil tvoji gospodovalnosti točno tako, kot se je uklonil/umaknil pred gospodovalnostjo svoje mame. In boš postala točno taka, kot je tvoja tašča. A hočeš to? Če bolje premislim, bi morala oba na terapijo. Če pa hočeš copato, jih imajo v BTC-ju kot toče. Ni sevtreba za to, da imaš copato, z nekom živeti skupaj. Vendelina jr.

15. jan 2009 8:46

Situacija je zelo neprijetna in če se bo nadaljevala tako, gre vse tebi v škodo. Fant se bo naveličal maminih pritiskov, ker ne pozabi, kakršnakoli je, je njegova mama. Zato je mogoča samo radikalna odločitev. Dokler se zadeve ne uredijo in mama ne pomiri, čista prekinitev odnosov. Šele po ohladitvi, bo mogoče narediti vsaj uradne odnose med vami, sploh ko se rodi vnuk-inja. Ta zadeva je pravi strup tudi za vajine odnose, zato čim dlje od nje in velika distanca je edino, kar bi svetovala v takšnem primeru.

15. jan 2009 9:39

Ti povem iz lastnih izkušenj? Imela sem podobno situacijo s taščo, grozila sicer ni, sem bila pa najbolj grozna in sploh... ker sem bila z njenim sinom. On se je sicer preselil k meni, živela sva sama, v svojem stanovanju. Zanosila sem, dobila otroka, njegova starša sta kar neprej rovarila. Kar naprej je bilo nekaj! Nekako na zeleno vejo z odnosi, sicer narejenimi in hladnimi smo prišli, ko sem rodila vnukinjo. Potem sem se naeličala vseh teh izpadov kar naprej. In izgubljala zaupanje, spoštovanje do svojega moža. Kljub temu, da sva bila na svojem, ni bilo dovolj. Lani sem se ločila od njega. Pa ne samo zaradi mame, je bilo še veliko drugih stvari, ki so bile bolj pomembne pri izvedbi tega koraka. On je TAKOJ, TAKOJ, letel k svoji mami. Po vsem tem, kar je naredila, kar je naredila v najinem odnosu, je zdaj ona spet no.1. Z njo gre na dopust, na vse evente, otroške delavnice z mojo hčerko. Z njo se sliši po telefonu vsak dan. Unbelivable, ja... Za mojo hčerko sicer lepo skrbi, tudi mala jo ima rada. Stikov z njo nimam več. Priskoči pa na pomoč, kar se tiče otroka. Vse ureja on. Po ločitvi sem ugotovila, da tudi moja familija ni bila tako idealna, samo, da se tega nisem zavedala. Pa pustimo to. Jaz sem si ustvarila novo partnerstvo, novo družino. Zaenkrat mi gre v redu. Hotela sem rečti TO, da to ni nič, če se je odselil k tebi. Razčistiti bi moral z mamo ON. In on sam bi moral stati za izjavami, odločitvami... Če posluša tvojo sugestijo, to ni to. lidka [sonce]

15. jan 2009 9:45

Položaj je vse prej kot prijeten. Sama imam izkušnje (ne s taščo), da je včasih bolje, da požreš ponos in poskusiš z lepo besedo. Vem, da se to sliši skrajno noro, ampak poskusita. Zadnje kar pričakuje, je to. S tem jo boš šokirala in razorožila. Naj jo fant pokliče in jo prijazno povabi na obisk, ker bi rad, da se malo vidita... Skratka, naj bo skrajno prijazen. Če bo pristala, je bitka že skoraj dobljena :) Imela jo boš na svojem terenu. S kuhanjem se ne obremenjuj preveč, itak ne bo dovolj dobro zanjo. Ne pozabi omeniti, da tako dobro kot ona pač ne kuhaš, ampak da vseeno upaš, da je okusno. Skratka, vseskozi ji daj vedeti, da je nenadomestljiva ... Poskusi s takim psihološkim pristopom. Vem, da bo to zelo težko zate, ampak res mislim, da je vredno poskusiti. Ker ne verjamem, da si želiš vse življenje živeti v strahu, kaj lahko sledi jutri. Sama vem, da se težko sprijaznim s tem, da sem z nekom sprta. To te počasi ubija in kot je napisala neka članica, to ubija tudi vajino zvezo. Mogoče je tašča samo osamljena in ne zna drugače pokazati. Poznam primer, ko je bila tašča pred porodom 1. vnuka psihopat, potem se je pa spremenila za 180 stopinj. Če pa res misliš, da ji ni pomoči, se obrni na druge organe. Vendar ti to še ne bo prineslo miru, to je zagotovo. V vsakem primeru ti želim vso srečo :) Gigi_84

15. jan 2009 9:53

Spoštovana Sarin. Najpomembnejše je, da je fant razumen, je tudi on, ki je v vlogi sina prepoznal, da je obnašanje njegove matere milo rečeno problem. Dejstvo je, da "napadi" kot jih opisuješ, niso normalni. O tem, kaj je normalno in kaj ni, lahko razpravljamo, ampak takšnbe grožnje, kot jih navajaš, je treba vzeti resno. Nihče od nas ni tako dober psiholog, da bi znal oceniti, kaj je človek sposoben narediti v afektu ali v stanju čustvene prizadetosti. TAŠČI JASNO IN GLASNO POVEJTA, da mora sprejeti vajino odločitev in se prenehati vmešavati v vajino življenje, sicer bosta o njenem ravnavnu obvestila policijo in druge pristojne organe. To morata resnično tudi storiti, saj bo ob prvem razpoznavnem znaku blefiranja samo še bolj opogumljena. SPOROČILO MORA BITI JASNO IN ODLOČNO. To je zelo pomembno. Upam, da sem ti kaj pomagala. Košuta

15. jan 2009 10:00

Jaz se še vedno sprašujem, kako to, da nekatere ženske (tašče) ne pustijo svojih sinov, da odrastejo? A ni tam nekje, ko dopolnijo polnoletnost dovolj zgovoren znak, da si začnejo gradit življenje, kot jim je všeč, da počnejo to, kar jim je všeč. Da počasi doštudirajo, si najdejo partnerico. In da vse to ni VEČ pod okriljem mam??? Moja tašča je sicer zelooo dobro situirana, malo da ne hodi rokavicah, klobuk pa je skoraj obvezen. : ) Pa ima moža, podjetnika, vse kar hoče met, vse kar ji useka ne vem kam. Čas preživlja pa s sinom. Ne z možem, s sinom. Pa ne mi rečt, da to ni malo ? lidka [sonce] Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 15. jan 2009 10:09:33

15. jan 2009 10:02

Se popolnoma strinjam z Drejčkom. Vedeti pa moraš (če boš nadaljevala to zvezo), da se ne boš poročila le s svojim fantom, ampak z celotno njegovo družino in njihovo kramo, prepovedanim temami in konflikti. Hotela ali ne. Tak je nenapisan zakon. Ali si pripravljena na to? Mislim pa, da razna zakonodaja in policija v ožjem družinskem krogu začne delovati, ko je res že vse porušeno, ko so odnosi res na psu. Vse dotlej, pa je vse odvisno od tebe, še bolj pa od tvojega fanta. In ker je očitno, da tašča nima vsega pošlihtanega, je ta najbolj "..." v vasi, se vprašaj, koliko ima potem razčiščeno tvoj fant. Kaj se je od nje naučil? Če je mamim sinček si oplela. Predvsem pa se vprašaj, kako to, da si se ujela prav s tem fantom. Na nek način sta si podobna. Kako bo fant reagiral, ko bo pri vaju nastopila kriza? Ali bo uspel trezno reševati konflikt, ali pa bo tudi on grozil? Drži se. angela33

15. jan 2009 10:32

[citat=--lidka--]Jaz se še vedno sprašujem, kako to, da nekatere ženske (tašče) ne pustijo svojih sinov, da odrastejo? Alidka [sonce] Lidka, sonči, tole, kar ti sprašuješ, je čisto navaden rezultat enega negativnega emocionalnega vzorca. Evo ti sheme (večina zgodb o posesivnih ženskah je tu negdje, princip je isti sve su ostalo nijanse....) Ženska ni v otroštvu ni dobila informacije, da je ljubljena (je pa dobivala informacije o tem, da je neumna, da česa ne zna, da kdo drug kaj bolje naredi od nje....) in je potem iskala ljubezen drugje in poskušala tako starše kot kasnejšega tipsona (hvala, drejček) prepričati v to, da je okej in se je razdajala. Pa ni dobila potrdila in se je razdajala še bolj. In potem je končno našla osebo, ki se temu razdajanju ni mogla ubraniti - to je pa njen sin. Njen sin, ki ji "je vse na svetu", njen sin, "ker živi samo za njega in si ne išče moških, ker jim ne zaupa, ker je imela slabe izkušnje", njen sin "ki je nikoli ni razočaral", njen sin, ki mu še po tem, ko je junior že zdavnaj polnoleten, čisti čevlje in kupuje deodorante.......Skratka vse vlaga v svojega sina v pričakovanju, da bo dobila nazaj ljubezen in če ne dobi dnevne doze pozornosti, začne igrati na karto žrtve. Ženske so blazno rade mučenice in z enim mazohističnim sladostrastjem igrajo žrtve v stilu "moji dnevi so prazni, odkar se je moj sin odselil", ko telefonira n-krat na dan in se v vse vtika, ko si začne izmišljevati bolezni za to, da se jo obišče.....pa še mnogo tega. Preprosta resnica je pa naslednja: sploh ji ne bi bilo treba "vsega vlagati v sina", ker otroci imamo svoje starše itak brepogojno radi in če imamo srečo, da imamo kolikor toliko pametne starše, ki tega luksuza ne zakockajo, kar gre... Mnogo bolje bi bilo, če bi taka ženska tisto "vsevlaganja v sina" malo kanalizirala vase. Da bi recimo razmislila, zakaj je našla same butaste partnerje in noben ni obstal ali pa, zakaj je našla same take partnerje, ki so jo trpinčili. In našla odgovor pri sebi, namesto da je s tem neizrečenim vprašanjem in neizrečenim odgovorom zapacala sinovo življenje. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 15. jan 2009 10:33:04

15. jan 2009 10:42

Pozdravljena Sarin. Te tašče, kajne? Misliš, da jih poznaš, na koncu pa ugotoviš da so čisto nekaj drugega, kot pa se predstavljajo. Tudi jaz imam probleme s taščo. Moja zgodba je taka. Po poroki sem šla živet k njemu domov. Imava stanovanje na podstrešju. Poročena sem 11 let. Ko sem spoznala taščo je bila super. Imela sem jo rada, cenila, bila mi je kot druga mama, kar sem z veseljem povedala kadarkoli, ko sem imela priložnost, saj sem mislila, da imam srečo, da se razumem tako s taščo, saj je takšen odnos tašča-snaha redek.Pomagala mi je pri sinu, kadarkoli ga popazila. Če sta se z mojim možem (sinom) kdaj skregala sem vedno stopila na njeno stran in ona tudi na mojo. In tako so šla leta, misleč, da je vse o.k. dokler nisem izvedela (iz zanesljivih virov), kako me tašča po domače povedano sere okrog. Tega nisem mogla verjeti. Medtem, ko sem jo jaz cenila (no mislila sem, da je obojestransko, kar sem se pošteno zmotila), me je ona okrog obrekovala. Ni mi nikoli dala občutka, da me ne mara. Vprašala sem jo zakaj me obrekuje, kaj sem ji tako slabega naredila. In mi pravi: in se najprej brani, da me ona ni obrekovala(kar čez čas prizna in brezbrižno pove: pa sem pa kaj zdaj).(mimogrede tudi zet ji ni dober). To sem ji zelo zamerila. Rekla sem ji, da bi ji še odpustila, kaj je govorila o meni, ampak tega pa ji nikoli ne bom odpustila, ker se je delala pred mano da je tako vse oh in ah, ko pa sem ji obrnila hrbet, pa mi je zarila nož v njega. Ne maram dvoličnih ljudi. Jaz pa sem tudi takšen tip človeka, da ko cenim, cenim do konca, kdo se mi pa zameri pa je odpisani. Tega je zdaj 3 leta nazaj. Med tem časom sem se hotela pogovoriti z njo dvakrat, da naj kar se tu dogaja in dogovorimo, ostane med našimi stenami. In kaj mislite, se je držala dogovora? Nočem imeti več opravka z njo in to sem ji tudi povedala. Odkar pa ni več tasta pa se je spremenila za 100 %, na slabše.Dostikrat sprašuje, moža zakaj ne govorim z njo, zakaj hodim samo mimo nje….pa vedno pravim, naj me pusti na miru, ona naj živi svoje življenje jaz pa svoje. To sem ji povedala, ampak ne, ona vedno mora drezati. Jaz pa se ji tudi več ne pustim in imele sve med tem časom kar nekaj vročih debat. Nihče ni popoln tudi jaz ne. Samo nisem pa bila tako slaba, saj sem vedno priskočila na pomoč, ko me je rabila, skuhala, se družile, pomagala pri opravilih, nikoli ampak nikoli ji nisem rekla grde besede ali se kakorkoli do nje grdo obnašala., nikoli je nisem obrekovala. Kot je rekla, tako je bilo-pa me ni motilo, ker sem jo spoštovala in imela rada. Nikoli nisem vsiljevala svojega mnenja. Zato ne razumem, še do zdaj ne-zakaj je to naredila? Vem, da me boste nekateri obsojali, češ kako se to obnašam, ampak tega ji ne morem odpustiti, saj je izdala moje spoštovanje. Cenila sem jo kot drugo mamo jo imela rada, ampak ona je bila tista, da je to zaupanje izdala in vrgla v koš. Kar si je skuhala, naj zdaj poje. Na žalost. Se zavedam, da to ni lepo, ampak zakaj bi naj odpuščala takšnim ljudem, kateri me ne cenijo medtem, ko sem jih imela rada. bisagolf