Moj vrt

23. maj 2013 13:30

sadi se jo marca,aprila.Ni nujno,da se jih sadi v posodah.

24. maj 2013 17:37

daja, jaz sem jih lani kupila v merkurju,

sem eno dala prezimit v hiso, sedaj sem jo s koritom vred postavila ven, malo se jo privajam in je se s kopreno pokrita (1000m nadmorske)

ko se bo tukaj otoplilo, oa jo bom presadila v zemljo.

sicer sem lani cez poletje jih kar tak posadila v zemljo, in to eno sele za prezimovanje v korito.

24. maj 2013 18:15

Kot je že omenila Klavdija se Andska jagoda lepo prezimi in tudi lepo razmnožuje z potaknjenci.

Okus pa zame še vedno neopredeljiv,mešanica kumkvata in ananasa

24. maj 2013 18:50

Je sploh ne sejem, ker vsako leto kar sama ven pride, če le prehitro ne rahljam zemlje tam okrog.

24. maj 2013 19:17

Kakšna pa je to rastlina? Sem jo iskala na Googlu, pa mi ni uspelo.

Migla

24. maj 2013 19:50

Migla podobna je voljčji jagodi. tako izleda:Raste pa skoraj povsod kjer jo nasadiš.

http://www.dominvrt.si/clanek/trend/izvir-zdravja.ht

preberi si še to. Lahko se uživa v zmernih količinah.http://rastline.mojforum.si/rastline-about2316.html

24. maj 2013 21:53

Joj, ne se hecat,m prav nič ni podobna volčji jagodi, ki je, mimogrede, smrtno strupena.

Je pač ena vrsta rodu Physalis, katere vrsta Physalis alkekengi, navadno volčje jabolko, lampijončki, raste tudi pri  nas, ta, ki jo omenjte zgoraj pa je Physalis peruviana, perujsko volčje jabolo. Ima še čuda imen, ki pa so, vsaj po slovenskem botaničnem poimenovanju neprava. Prva ima živo oranbžno napihnjeno čašo okoli ploda, druga neugledno rjavkasto. Je užitna, pri njej o strupensoti ni sledu.

Letos si zamudila sejanje, saj rasltina potrebuje veliko časa, da zacveti, ima rada vroče okolje, porabi dosti vode, ko zacveti in dela plodove, je pa teh veliko. Tole je prava stran na sosednjem forumu zanjo.

25. maj 2013 8:27

Hvala za odgovor. To rastlino poznam, le imena nisem vedela.

Migla

25. maj 2013 14:18

draga Rimljanka, Saj sem dala sliko link andcke jagode in navadne voljčje jagode. Če pa piše  na tisti spletni starni, da je celo v neki reviji pisalo, ki jo celo citirajo, da je užitno navadna voljčja jagoda. v seveda zmernih količinah. Celo Cortese baje tako pravi v majhnih količinah. Kako je sedaj z tem, si si prebrala tisto stran. Seveda se o vseh raslinah ki jih uživamo prej prepričamo. Havla ti, je pa prišlo samo do nesporazuma, vsi smo mislili na isto rastlino. Je pa lepo ,da si tako pozorna:)

25. maj 2013 15:38

Ja, jaz sem pozorna na napačne in zavajujoče zapise, ti pa očitno nisi.

Na tvojem prvem linku je perujsko volčje jabolko, na drugem pa navadno volčje JABOLKO.

In ti pišeš, da je navadna volčja JAGODA. To je slovensko ime za rastlino, ki je smrtno nevarna, tako je strupena in njeno strokovno ime je Paris quadrifolia. To je rastlina, ki jo ti omenjaš. Če se sklicuješ na vire, ki so daleč od strokovnosti, ne morem pomagati. Lahko pa pripomnim, da z imeni zavajaš.

Glej, meni je vedno pomembno, da so zapisi strokovno korektni, kar je še posebej pomembno, ko gre za navajanje imen rastlin, ki so strupene. Ker, če ti nekje napišeš, da viri navajajo, da je volčja jagoda v zmernih količinah užitna, ker je tako pač pisalo v neki reviji (in je po tvoje to potemtakem res) iin  nekdo potem, ko si na fotkah, ki jih pod imenom volčja jagoda najde na netu, prepozna resnično volčjo jagodo (Paris quadrifolia), jo najde in poje nekaj jagod in ima resne težave, če že ne umre, kaj pa potem?

Odkar so me prepričali (meni se sicer zdi to neverjetno), da ljudje brez težav zamenjujejo jesenski podlesek, šmarnico, čmeriko, laški kačnik in še kaj s čemažem, sem tudi pri svojih zapisih postala bolj nazorna in pozorna, ker se zavedam, da lahko pripomorem k temu, da bo neveden in nepozoren v zmoti nabral nekaj, kar ne bo to, kar bo mislil, da je. In posledice bodo lahko celo usodne.

In zaradi tega se vedno razpišem, ko nekdo piše o strupenih rastlinah. In ti si. Ne glede na to, da se sklicuješ na neke pisne vire (ki so revije, daleč od strokovnosti). Do take zmede okoli imen rastlin prihaja, ker se neukim (ja, tako pač je) novinarjem in drugim piscem ne zdi potrebno, da bi se prepričali o korektnosti imen pri ljudeh, ki o tem kaj vedo (in za rastline je jasno, da so to botaniki),  ampak najbrž s slovarjem (ali, še huje, Google prevajalnikom) prevajajo iz angleške literature, od koder prevajajo in prirejajo svoje zapise.

Na povsem enak način je nastala "sadna muha", ki ima že dolgo lepo slovensko ime, ki ga pozna skoraj vsak - vinska mušica. Nevedna novinarka pa je nestrokovno poslovenila "friut fly" iz angleščine.