9. jul 2012 0:14
Jaz imam dva grma tistih najbolj običajnih rožnatih hortenzij in enega z malo bolj posebnimi belimi cvetovi. Ena od rožnatih je leta in leta uspevala prav neverjetno, posajena je bila pa poleg poslopja, kjer smo imeli do lani pralni stroj, predpostavljam, da je puščala odtočna cev, ker letos ni tako košata. Drugi dve uspevata čisto dobro, ju pa že štiri leta ne zalivam več, tako kot tudi nič drugega ne, razen rastlin v posodah.
Vse tri so do poldneva izpostavljene soncu, popoldne so pa v senci, področje je pa med najbolj sušnimi (Obala).
Seveda niso tako lepe kot tiste, ki jih lahko občudujemo recimo kje okoli Kobarida, ampak tudi brez zalivanja čisto lepo preživijo. Bolj kot suša jim škodi zimska burja.
Pred leti sem se odločila, da ne bom zalivala z vodo iz vodovoda prav nič več. Če že šparamo z vodo toliko, da se dve od treh peric pritožujeta, da jima perilo oprano v stroju smrdi in ker se še sama spomnim časov, ko smo vsak liter vlekli iz štirne in po frišno vodo hodili k danes žal potopljenem izviru, je pa tudi jaz ne bom polivala kar tja v en dan.
Imam manjši zelenjavni vrt, ko ga zasadim zalivam sadike z vodo iz štirne, kjer se zbira meteorna voda s streh. Ko je zmanjka, so na svojem. Za posodovke uporabljam vodo od pomivanja posode in kar se čez leto nabere v štirni.
Saj mi je malo žal, zalivanje zjutraj in zvečer je bilo eno od mojih priljubljenih opravil, imela sem vsake sorte cevi in zalivalne nastavke, ampak rastlinam očitno nič ne manjka, mogoče so paradižniki malo manjši, so pa bolj okusni, med travo, ki jo manj kosim so se spet naselile zeli in rože, ki sem jih že desetletja pogrešala.
Hortenzije pa tudi kar vztrajajo, malo drugačne so, nimajo tistih krasnih sočnih listov in cvetni kobuli so manjši kot so bili, no so pa okrog njih spet pognale tavžentrože, divji finokjo in tisti ta plavi osat (bo Rimljanka povedala, kako se mu reče), polja rukole in sejano in košeno travo počasi zamenjuje dišeča materina dušica. meni je kar prav tako.
nola
rimljanka 
