27. okt 2008 16:13
Vidim, da sem v življenju res imela srečo. Tašča je zmeraj za kakšne neumnosti (no, včasih tudi butne kakšno, da imamo vsi lase pokonci, ampak kdo od nas pa kdaj ne naredi enako?), pri njej se vedno najde kozarček vina, penine ali česa drugega, kamorkoli gre, mi prinese kako malenkost (pa jaz njej tudi), če ji rečem, da je njej težko kupiti darilo, ker je zahtevna, ni nič jezna, ko benti, kaj vse bi morali narediti okoli hiše jo umirimo s tem, da ji rečemo, da bomo mi enako videli, ko bomo v penziji, tačas pa da imamo druge skrbi. Ko je jezna, ker hodnik ni čist, kot se njej zdi, da bi moral biti, jo potolažimo z besedami, naj se naredi, da ne vidi, nakar reče, da smo pujsi, potem pa si odpremo buteljko in jo spijemo, hodnik je pa potem v pol ure čist.
No, res pa je, da take snahe, kot sem jaz, ni pod soncem....
Mamamia
mamamia