13. apr 2008 19:13
Moj pomaga po trenutnem navdihu. Če je razpoložen, pomaga mešati, olupi krompir (in to tako, da moram še malo jaz za njim odstranjevat ostanek olupkov in klic), čebulo, česen, nareže zelenjavo,karkoli ga prosim.
Vmes pripravi mizo, pa pride spet pomagat.
Ob koncu tedna si zajtrk pripravi sam, le izjemoma me prosi, naj mu ga pripravim jaz. Zajtrk je pa v stilu, da na olivno ali palmovo olje zmeče vso mogočo zelenjavo in začimbe, od teha obvezno korinader in ingver, pa malo sira, kakšno jajce in to je potem njegova "kaša meša". In uživa.
Če pustim šalo na stran: zna skuhat marsikaj in je tudi kdaj kuhal, če me ni bilo doma, babic pa od nikoder. NIma sicer navade, kot moj svak, da bi vsak večer preizkušal kakšne nove jedi, kombiniral in res izvirno ustvarjal, je pa vedno pripravljen skuhat kaj enostavnega ali pomagat. Pri roštilju na primer najraje pomaga tako, da svaku (in sebi, jasno) nataka špricer, ker v vročini res ne moreš biti žejen, nosi mu meso in zelenjavo ter skrbi, da je dovolj posode, v kateri spravimo pečene jedi. Po peki takoj vse očisti (to ni hec!)
In nikdar ne gundra nad hrano, vse mu je dobro in vse poje, tako da ko si kaj zaželi (običajno rakove repke v kakšni vzhodnjšaki omaki s kokosom), mu brez besed ustrežem. Seveda če ni razpoložen, da bi si naredil sam.
Tako da če zbolim in nikogar razen moža ne bo blizu, od lakote gotovo ne bom umrla. Mamamia
mamamia